Priznam da...#18

Mahagonij

browneyes napisal/-a:* ugotavljam, da je on tipičen dedec... daš mu pič.ko, za jest, pol malo spi in je cel srečen... pa še da mu rečeš da je najboljši in oh in sploh in se malo zrihtaš... in to je to... cel srečen skače okol mene s trdim... a je večina dedcev takih?

Itak. To je dbest. Moski res nismo prevec zahtevni

^^ tako je

seks pa hrana pa pivo pa bomo srečni

_patchouli_

- da sem imela danes sestanek. Se mi je zdelo malo čudno, ker je danes državni praznik, ampak ok, oni so izbrali datum, že vejo... In grem zjutraj tja. Njihova pisarna je v stavbi za zelo pisanim, zelo živahnim in izredno blatnim ter smrdljivim marketom. Pregazim čez blato do stavbe, grem notri in ugotovim, da dvigalo ne dela. Ni hudega, njihova pisarna ni v 20. nadstropju ali kaj takega. Je le v 11-em. V tej jebeni vročini in sopari priplezam po stopnicah do pisarne, samo da ugotovim, da ni nikogar tam. Lepo :roll:

- da je v petek žurka :bia:

- da sem ful prijazna oseba. Preden laufam na sestanek (ki ga ni bilo), skuham kavo cimrom in ko pridem nazaj, mi pustijo dva požirka... :cry:

Ni moj dan.
- da mi gre urejanje papirologije počasi zelo na živce. Sej ne, da bi do sedaj že 5x lahko imela delovno vizo zrihtano, ampak ne, gremo se igrat pa podaljševat turistično vizo vsak mesec, dokler me ne vržejo ven :cool:

In pol mi šef zadnjič zine, da zakaj mu nisem prej rekla, da rabim met to urejeno. Ja resno?!!!! Tujca najameš in ne veš, da rabi papirje, da je lahko v državi?! In mu trobim, da naj zrihta to že od začetka junija. Jaz pač ne morem sama zaprosit, ker mora podjetje zame to uredit, poleg tega jaz sama ne morem imeti verodostojnih info o papirjih, ki jih rabim, ker nisem od tu in info, ki jih dobim od drugih expatov so čisto neformalni nasveti na podlagi njihovih izkušenj. Mah, brezveze.
- da imam jutri fraj dan, pa če se vsi na glavo postavijo.
- da sem zvedela lepo novico po dolgem času od njega. in upam, da si bova lahko jutri vzela nekaj časa, da se vidiva, zadnji trije tedni so bili čisto preveč naporni in zasedeni...
- da kolega konec tedna po 2 letih zapušča Bangladeš in se seli na Kitajsko. Kar tako, v 10 dneh se je odločil in gre. Malo mu zamerim, da nisem bila povabljena na poslovilno žurko, ampak je razumljivo.
- da je tip smešen. Je bil očitno zame zainteresiran na malo drugačen način kot jaz in sem mu razložila, da se pač ne vidim v zvezi z njim.
Jaz: Oprosti, ampak nočem več od prijateljstva.
On: Zakaj? A imaš fanta?
Jaz: Ne, pač čutim do tebe le prijateljstvo.
On: A si še devica?
Jaz: Ne, samo nisi mi všeč na tak način.
On: A si lezbijka?
Jaz: :hmph:

Ampak ok, je zaštekal. In zadnjič po 2 mesecih spet, kao da sem ga zavrnila in to brez razloga. Mu razložim, da je fajn dečko, da se je fajn družit z njim in vse, ampak najini pogledi na svet, način življenja itd so čisto preveč različni in sama bi za zvezo pač nekoga, s katerim bom bolj kompatibilna, torej ni bilo brez razloga. In on da to ni razlog, da ne bi bila skupaj. Ja lubi bog, kaj pa je, če ne to?! Od 28-letnika bi pričakovala, da misli še z zgornjo glavo kdaj. Pa bi štekala, da bi mu blo sam do seksa, ampak ne, on bi mel punco in vse.

emanuela

Priznam, da:
-sem trenutno čisto jezna. Najdem poškodovanega mačkonarja, največjo carto kar sem jih kdaj videla, ga peljem v zavetišče. Dan kasneje pokličem, ker me je zanimalo, kako in kaj je z njim in mi reče- preveč je živali, da bi jaz odgovarjala na takšne klice. Toliko, da sem izvlekla iz nje, da je to stara poškodba in da bo muc pač šepal, da pa več ne more govoriti, ker niso oni tam za to. Pa da o tem, da so pisali, da so zavrnili mačke, niti ne govorim. In dejansko sta bila od gl. ceste do zavetišča povožena dva mladiča, ker so zavrnili sprejem in so ju ljudje vrgli na cesto.
-bi ga res z veseljem imela sama, če bi ga lahko. V mojem primeru to na žalost več ne gre.
-mi nikoli ni in mi nikoli ne bo jasno, kako si lahko kot človek tako beden, da odvržeš žival, ki je odvisna od tebe in jo prepustiš na milost in nemilost.

mastermind

Me zanima v kateri državi je patchouli?

HuDoBa

^^Bangladešu?

- da mam dovooolj...od zdaj naprej mi bo edini cilj v življenju kako se preselit na nek otok bogu iza leđa, kjer bom živela samooskrbno življenje...dovolj mam tega, da razmišljam sam o tem, da kdaj bom diplomirala, kje/če sploh se bom zaposlila, kako bom s tisto mizerno plačo preživela...ma mrš pa vse skupaj
- da me je strah...grem čez dva tedna, pa še sploh nisem ziher kaj si mislim o tem
- da sem po spremljanju nekaterih novih tipov tu na forumu ugotovila, da moji bivši sploh niso bili tako katastrofalni

EXXON

Sem v preteklosti nenamerno močno prizadel eno punco in mi je še vedno žau!

*Abby**

emanuela napisal/-a:-bi ga res z veseljem imela sama, če bi ga lahko. V mojem primeru to na žalost več ne gre.

Naslednjič morda raje pokliči Mačjo Hišo (http://www.macjahisa.si/), za muca bo gotovo dobro poskrbljeno (rešujejo vse mogoče, na smrt poškodovane mucke, plus delujejo po sistemu začasnih skrbnikov, kar pomeni, da muc ni v zavetišču, ampak ga v dom vzame nekdo, ki ga ima pri sebi do oddaje v stalni dom), pa tudi vse, kar se dogaja z njim, boš lahko izvedela preko foruma, kjer je res objavljen čisto vsak mucek pri njih.

*Da nas je danes zaradi raka in srčne bolezni zapustil naš zlati prinašalec, čudovit, nežen, predan kuža. Cel dan se že samo jočem in mi je na smrt hudo. Ni variante, da bi ga kdaj kdo zamenjal.

slovenc79

moje sožalje, abby

emanuela

Abby, moje iskrene sožalje

kikyca

^^ +1

*da hočem, da mi piše joj čist sem zatrapana :oops:

*da čakam, da se tekma začne
*da sem ga danes spet zabušavala... oh, kako vesela dva dneva dela me še čakata :evil:

*Abby**

Hvala vsem trem.

*Ne morem misliti na nič drugega.
*Čaka me ogromno dela, ki ga ne morem opravljat - upam, da bom uspela v naslednjih dneh se spravit skupaj.
*Da me še za muca skrbi, ker ni nikoli zdrav ... zdaj ima neke čudne bunkice na ušeskih, čakam, če je mogoče pik kakšne muhe/komarja/žuželke neznanega porekla ... če ne mine v nekaj dneh gre spet k veterinarju.
*Da mi je mama preveč podrobno razložila tistih nekaj minut, ko me ni bilo več zraven - morala sem iz ordinacije, preden je ... no, morala sem ven po tem, ko so mu dali pomirjevalo.
*Da mi je res muka in se sprašujem, kako greš po tem enkrat mimo tega.
*Me je strah za psičko, ki je zdaj ostala sama - tudi ona očitno žaluje.
*Da me je strah za babico, ki je bila zelo navezana na kužka in je že tako in tako potrta.

*Lani*

Da se vsakič, ko pridem od nevrologinje, vprašam, če sem jo nehote kako užalila, da je vsakič toliko nepravilnosti in nepopolnosti, ko dobim kakšno napotnico od nje. :tot:

Da se takoj po tem, ko se to vprašam, vprašam še kako je enemu drugemu zdravniku nekako uspelo mi pomotoma predpisati protialergijsko zdravilo za omilitev neprijetnosti ob zlomu kosti.

Da sem dobila ene tabletke, ki me jih je kar strah pričet jemat, čeprav naj bi jemala najmanjšo možno dozo, ker sem prebrala priloženo navodilo in je nekaj morebitnih neželenih učinkov takih, kot bi jih za najhujšo grozljivko napisali. Nikoli še nisem videla takih neželenih učinkov napisanih na nečem, kar naj bi jaz jemala.

Da me najbolj straši to, da je za najhujše morebitne neželene učinke napisano, da ponavadi izginejo po prenehanju jemanja tablet, a da so poznani tudi primeri, ko niso izginili še več tednov, mesecev ali let ali so celo ostali doživljensko tudi po prenehanju jemanja tablet.

Da mi prijateljica, ki je v Nemčiji, pripoveduje o tem, kako je v Nemčiji v primerjavi s Slovenijo kar se tiče zdravstva in kako je ona vse zdravstvene težave, ki jih je kadarkoli imela, pa jih leta in leta ni uspela rešiti v Sloveniji, takoj uspela rešiti v Nemčiji.

Da me po vsem, kar sem doživela v Sloveniji, to niti najmanj ne preseneča.

CaliLove*

- da sem koncno docakala dan, ko so mi odobrili, hallelujah!! Po 4 meseceih in kar nekaj neprespanih noceh zaradi zivciranja. Ze dolgo se poste nisem tako zelo razveselila

- da sem v avtopralnici zapravila $100 vec, kot sem nameravala, ups. Ampak avto je pa kot nov, lepo so ga zrihtali

- da vecjih salabajzerjev pa se ne, OMFG!! Kako je kej takega sploh mozno?? Kaj mi je bilo, da sem sploh kaj od njih kupla (smotana jaz, ko moram nekaj met takoj, ko se zapicim)? Ze takoj bi mi moglo kliknit, ko sem videla njihove ghetto pisarne - vodne pipe, v vsaki ena, seriously, kaksen fakin biznis plejs je to? Oni pa en bolj nesposoben od drugega, da ne omenjam njihovega odnosa do strank - sicer ful prijazni, dokler ne kupis, potem jim pa dol visi zate. Pa financ menedzer al karkoli je, ki se obnasa, kot da mu je njegov job najvecje breme na svetu. Polom. Sem napisala kritiko na vseh moznih spletnih straneh in ce vsaj enega cloveka odvrnem od nakupa pri njih, sem opravila svoje dobro delo za danes.

..Evelyn..

- grrrrrrrrrrr zdj eno leto po tem, ko so nas na pedagogiki zaj* sm še vedno jezna, če mi tega vpisa ne porihtajo aa*!**!**()#/()&%/%/&!!!!!!!
-sj mi ne bi blo problema it v prvi letnik tega programa, čeprov mam prvi letnik tu opravljenga praktično, samo mi bodo vzeli štipendijo zrd tega, ker ste VI zaj*, 'grrrr
-mogoče se prehitro jezim pa bo vse rešeno, sam vseen se mi ne da pošiljat ponovno prijavnice in vseh diplomskih listin
-ok, whatever, everything is gonna be ok

v najslabšem primeru pač ostanem na istem programu
-me je groza, da mam samo še eno leto faksa..pa res ne razumem kakih sošolk, ki komaj čakajo, da poberejo šila in kopita

-moram dns končat seminarsko nalogico pa jo oddat