- da se je število slonov, ki sem jih videla v tem mesecu, povzpelo že na 4

Kar trije od teh so bili na območju Dhake.
- da imam neskončno rada cimra in on mene, čeprav se spravljava ob živce. Valjda ne bi šla brskat po njegovih stvareh, če bi bil big deal, še manj bi mu pa to potem priznala
- da je zasebnost težko dosegljiv luksuz, če živiš na 30 kvadratih s še tremi drugimi ljudmi, je tvoje edino omembe vredno okno obrnjeno v predsobo, se tudi skozi zaprta vrata sliši tudi normalno glasen pogovor in dečki ne splakujejo wc-ja po No. 2
- da je cimer postal tečen, ko sem začela zaklepati vrata svoje sobe, ker je to kao nevljudno. A je pa vljudno vletavati v mojo sobo brez trkanja, če so vrata zaprta (drugače nikoli niso, če ni potrebe), ker se pač preoblačim.
- da sem ful ponosna nase, ker mi je uspelo sestaviti program s pripadajočim budgetom in vsem kar paše zraven za eno slovensko popotniško agencijo in sodelovanje poteka lepo tekoče. Ko sem začela s službo, si niti slučajno nisem mislila, da sem sposobna tako samostojnega dela. Upam, da kmalu dobimo prvo skupinico eko-turistov iz Slovenije
- da mi je bila ponujena še ena služba, tokrat v neki na novo ustanovljeni šoli. Plača bi bila ful boljša, ampak - pa brez zamere vse (bodoče) učiteljice - poučevanje mi je taka dead-end služba. To se mi zdi nekaj, kar bi delala kako leto, potem pa šla delat nekaj popolnoma drugega. Tako izkušnjo bi pri gradnji kariere zelo težko uporabila, ker nimam pedagoške izobrazbe, ki pa je za resno kariero na tem področju seveda nujna, druače me noben ne bi jemal resno. Medtem ko pa lahko izkušnje iz sedajšnje službe precej široko uporabim v prihodnosti. Do sedaj sem prakticirala skakanje iz ene začasne službe v drugo, ampak mogoče bo čas, da začnem na nečem graditi, vsaj ohlapno. Bo treba počasi odrasti, I guess...
- da se naziv marketing senior executive sliši stokrat bolje kot učielj'ca patchouli
- bom pa vseeno poklicala kolega, da zvem malo več po tej šoli
- da bi me lahko ljudje počasi nehali vabiti v trojčke

Srsly, ppls...
