- da redko priznavam,čeprov velikokrat berem
- da sem s faksom danes zaključila 5. letnik,o moj bog, čez nekaj mesec grem v 6.,zadnji,finito letnik
- se ne morem in ne morem predramiti iz šoka, kako hitro je minilo pet let, da se ne zavedam v kateri točki sem prišla do tega da se učim zase in da znam tako ogromno stvari, da se kar stresem od ponosa koliko znanja sem absorbirala v teh petih letih
- da gre čas prehitro,prehitro...
-da si moram jutri nekaj kupiti za današnji opravljen izpit,ker to tradicijo vzdržujem od čisto prvega izpita dalje, včasih (vrjeli ali ne) me ravna ta tradicija motivira, da ostanem ponoči dlje za knjigami
- da nekoga pogrešam, da ga nikoli nisem nehala pogrešati in sem se preprosto naučila živeti s tem občutkom
- da zaradi tega ne pustim nikomur drugemu blizu
- da sem se odločila,da te počitnice ne bom nikjer delala, ker sem utrujena in izmučena in bom raje revna kot cerkvena miš, kot pa spet delala cel julij
- da komaj čakam izmenjavo na Finsko v septembru, da okusim kako je delo v moji stroki v tujini in kako realno pašem v tujino s svojimi ambicijami
- da se fizično počutim starejša,saj enostavno nimam več energije žurat, se ga napit še isti dan po izpitu in nikakor ne morem po celoletni faks-rutini še en mesec asistirat in delat v ordinaciji....nimam moči za to,pa če se razstrelim od želje in potrebe po kešu in novih izkušnjah
- da sem odlično oblikovala telo s tekom in rolanjem,da ne morem verjeti kakšne rezultate sem dosegla v treh tednih. tako čvrste postave ne pomnim že od časa treniranja
bom pa pač takrat na morju..
