Sramežljivost in komunikacija

[carrie_]

Opažam, da so mlade punce (mlajše od mene, sploh najstnice, nekatere pa tud krepko starejše), ko se spoznamo "zaprte", se ne odprejo, niti s pogledom - ob priliki v isti družbi (ne) verbalno komunicirajo le s tistimi, ki jih že poznajo. Z ostalimi, pa kot da jih tam ne bi bilo.

Jaz sem bila vzgajana po "stari" šoli, da je treba pač biti prijazen do vseh ljudi (ok, recimo do vseh, ki jih sploh nanovo spoznaš), kar vključuje, da pozdraviš, vzpostaviš nek osnoven stik z ljudmi, ki jih ob prvem stiku vsaj pozdraviš, se prestaviš, nameniš par besed, pogledov, nasmeh. Vsaj to.

No, mladina danes je pa očitno "nova šola", kjer ne vem , ali
a) ne komunicirajo zaradi sramežljivosti, introvertiranosti
b) so vsi postali bolj zaprti zaradi uporabe računalnika, socialnih omrežij
c) jih starši učijo "brigaj se zase"

Ne morem si pomagat, da ne bi doživljala te mladinske "sramežljivosti" kot neke vrste (arogantsko) ignoranco.

Tako, da (sploh) punce, ki ste pretirano sramežljive, se morate zavedati, da s tem, ko se ne vključite v debato v neki družbi lahko (morda napačno) izpadete kot vzvišene, arogantske, ignorantske in vas zato ljudje napačno razumejo, se oddaljijo.

Za komunikacijo in odprtost

[Inaa**]

js tut spadam med bolj sramežljive. če pride do take situacije, da sem v neki veliki družbi v kateri večine ljudi ne poznam, sem pač zlo tiha, sramežljiva, ampak nikoli pa nimam namena bit s tem nesramna ali karkoli takega. nekateri smo pač taki ane saj nismo zanalašč, js si to ne morem pomagat, taka sm in rada bi spremenila to mojo sramežljivost, samo ne gre. sej valda se normalno vsem predstavim, poskušam začet kakšn pogovor, samo še vseeno, sem čist drugačna kot pa v neki družbi, ki ji zelo dobro poznam.
itak me to ovira pri vsem - novih poznanstvih, na faksu, pri iskanju službe itd. tako da če bi lahko to kar naenkrat nekako spremenila, bi blo super.. sam na žalost ne gre to tako

[s0nckic4]

komunikativnost je veščina, ki se jo natrenira. se je pa treba malo potrudit in stopit izven svoje cone udobja.

@ carrie_: če se počutiš neopaženo s strani sramežljivega/ignorantskega folka jih pa ti ogovori. jaz običajno ogovorim tihe miši in jih spravim iz kota v družbo, če to seveda želijo. če se nekdo pač noče z mano pogovarjat se pa to itak opazi in se potem pač vljudno zakjuči pogovor.

[Fantin]

Opažam, da so mlade punce (mlajše od mene, sploh najstnice, nekatere pa tud krepko starejše), ko se spoznamo "zaprte", se ne odprejo, niti s pogledom - ob priliki v isti družbi (ne) verbalno komunicirajo le s tistimi, ki jih že poznajo. Z ostalimi, pa kot da jih tam ne bi bilo.

Mene so skušali sparčkati s takšno punco. Misija nemogoče.

[delfinchek]

komunikativnost je veščina, ki se jo natrenira. se je pa treba malo potrudit in stopit izven svoje cone udobja.

S tem se popolnoma strinjam.
V najstniških letih sem bila blazno zaprta in sramežljiva pred novimi ljudmi. V svoji družbi pa komunikativna, zabavna, nasmejana...
Potem sem ugotovila, da je to čisto brez veze, da bi se veliko bolj zabavala in ljudje bi me bolj upoštevali, če se ne bi vedno zavlekla v kot. Na začetku mi je bilo zoprno, kmalu pa je postalo čisto samoumevno, da se odprto pogovarjam z novimi ljudmi. Zdaj me pa ne morejo utišat

[marypa]

Ja, to bi jaz izpostavila: Punce, ki so sramežljive... lahko so le nesamozavestne, imajo občutek manjvrednosti ali pa se počutijo drugačne in neustrezne.

Sem bila sramežljiva in tudi poznam osebe, ki so zelo zaprte in lahko rečem, da je to skrajno moteče, na eni in drugi strani.

Mislim, da bi se takim osebam moralo pomagati. Na kakšen način? Ja, tako da rineš vanje, ne gre drugače. Ob tem moraš vedeti, da jim boš s tem polepšal dan. Na žalost, nimamo vsaj v Sloveniji neke pomoči ljudem s tovrstnimi težavami. Take težave pa imajo zaradi določenega spleta okoliščin - družine in okolice- vsaj v mojem primeru je bilo tako.

[softTouch]

tudi jaz se strinjam s s0nckic4-o. Jaz sem bila v srednji šoli in še na začetku faksa strašno zaprta sama vase in se tega sploh nisem zavedala, dokler mi tega nekdo ni povedal. Potem sem začela delat na tem in sem postala veliko bolj samozavestna in komunikativna. Čeprav priznam, da se mi z ljudmi s katerimi nimam nič skupnega, velikokrat ne da vztrajat pri pogovoru, ker mi je pač vseeno. Ampak na splošno so moje komunkacijske sposobnosti postale veliko boljše in sem se z vsakim človekom sposobna pogovarjat vsaj kakšno uro, tudi če me pogovor sploh ne zanima (seveda se s takimi osebami v prihodnosti ne družim več).
Tudi pri zmenkih me odbija, če je tip ful tih in se mu vidi, da je nesamozavesten... s takimi se enostavno ne dobivam več, ker mi je pomembno, da se s tipom že na začetku ujameva in mi ni treba na silo vodit pogovora samo zato, da ne nastane neprijetna tišina.

[Fantin]

Tudi pri zmenkih me odbija, če je tip ful tih in se mu vidi, da je nesamozavesten... s takimi se enostavno ne dobivam več, ker mi je pomembno, da se s tipom že na začetku ujameva in mi ni treba na silo vodit pogovora samo zato, da ne nastane neprijetna tišina.

Da ne boš mislila, enako velja za ženske. Nič ni bolj odbijajočega kot zmenek, na katerem ona ne pomaga razviti pogovora. Sicer pa je to že takoj znak, da očitno ni prava.