Sramežljivost in komunikacija

spelcaaa

Pozdravljeni/e

Imam neke vrste problem, za katerega ne vem v katero temo točno bi ga uvrstila zato sem ga dala kar pod čustva.

Torej problem je v tem,da sem zelo sramežjiva oz. se res ne znam vključiti v družbo. Imam svoj krog prijateljev v družbi katerih se počutim zelo dobro in tudi čisto normalno komuniciram. Ko pa se pridruži kakšna nova oseba pa otrpnem. Postanem čisto druga oseba, nesproščena, nekomunikativna,... Sploh ne vem o čem bi se pogovarjala, čisto zamrznem. Ima kdo kakšen podoben problem in kako se z njim spopada ali pa mogoče kakšen nasvet kako komunicirati oz. začeti klepetati z osebami ki jih ne poznaš. Na kakšen način pa vi začnete pogovor z osebami, ki jih ne poznate?

Hvala

vrocamucka

sej si p***a, ni ti treba tebi začet in vodit pogovora.

spelcaaa

sej tukaj ni problem v tem da bi se mi blo zoprno začet pogovarjat z moškimi - gre kdaj mogoče še lažje kot s puncami

Problem je v vsaki osebi, ki jo spoznam na novo, ne glede na spol.

vrocamucka

bojo ti drugi svetovali. jaz bi prašal/a

kako ti je ko moraš nwm preko telefona poklicat na kakšno podjetje, ali ko v trgovini kej kupiš pa interagiraš s neznanci... so ti zoprne situacije to?

spelcaaa

Ne to mi sploh ni zoprno, prav nasprotno.. Z lahkoto se vse dogovorim.. Vrjetno je moja "nesocialnost" povezana z nizko samozavestjo se mi zdi..

kikyca

joj, vrocamucka obcasno take tresnes ven...

Verjetno ni mislila samo v tem smislu, da ne upa pristopit in govorit z osebki moškega spola ampak, da ima nasploh težave s sramežljivostjo in kominiciranjem z nepoznanimi osebami. Ko sem bla mlajša sem imela enake probleme, predvsem v osnovni (sproščeno sem govorila samo s prijateljicami v svojem krogu in z bližnjimi sorodniki, ostale osebe pa mrka tema). S srednjo šolo in faksom se je mal to spremenilo in mi je lažje, čeprav včasih še zmeraj težje navežem al se začnem pogovarjat z nekom, ki ga ne poznam. Recimo, če si zunaj s svojo družbo in se pridruži nova oseba in bi jo rada spoznala preprosto začni s takimi vprašanji, da kaj več zveš o tej osebi (kdo je, kaj počne itd. vprašanja s katerimi nekoga spoznavaš) ponavadi pogovor pol kar steče ker tud tista oseba kaj pove al vpraša. Sicer je pa itak lažje, če maš svojo družbo zraven tako da zanimivo da se kljub temu težje pogovarjaš z nekom ki zraven pride.

Mislim, da smo nekaj časa nazaj že imeli tud kakšno temo ali dve o sramežljivosti in komuniciranju pa malo pobrskaj po forumu mogoče boš našla tam kaj več koristnega napisanega o tem.

Led Zeppelin

vrocamucka napisal/-a:sej si p***a, ni ti treba tebi začet in vodit pogovora.

punca, ne p. :wink:

slovenc79

sej mogoče je mislil p(unc)a

jaz sem imel včasih problem prav to da nisem upal poklicat po fonu in rihtat stvari, potem sem se pa navadil. pomoje bo najbolš če se pač navadiš.. če bo kdaj treba, npr. ko greš na faks, šolo, službo.. če ne prej se boš pa tam navadila

meni se zdi da imaš probleme z zaupanjem. najbrž nočeš da neznani preveč vejo o teb al pa tvoje slabe lastnosti. neizvirno ampak: bodi to kar si

saj če maš prijatelje ne moreš bit slaba oseba. pol ni nič narobe s tabo. če pa bo kdo mislil da je, je pa to njihov problem.

Suzany

Ma poznam take situacije, pa verjemi, da je veliko ljudi, ki so na čase brez idej za pogovor. Bolj se boš obremenjevala, težje bo. Na začetku smo tako vsi v zadregi. Daj preberi si kakšno knjigo, vpiši se na kakšen šport, kjer boš konec koncev spoznala nove ljudi in pilila tehnike spoznavanja neznancev.

tinqi.winki

ja mi je znano. nehaj se obremenjevat..(vem,da je ful "lahko" upoštevat ta nasvet

)

jaz se lahko znajdem v družbi, kjer nimam nič za povedat sem tiho in ljudje mislijo, da sem sramežljiva nedružabna nekomunikativna (različni vzroki: ali mi oni neustrezajo, ali so v ozadju stvari, ki jih neznam potlačit, tak dan..), samo sem se nehala obremenjevat s takimi situacijami (spoznala sebe mogoče?)
spet drugič se znajdem v družbi kjer se normalno pogovarjam, vklopim v pogovor
tretjič pa sem lahko središče vsega..

vse bo prišlo samo od sebe. "gowiththeflow" pa ne se oremenjevat, če si tiha kdaj. se boš že znašla med "pravimi"

T00Mika

spelcaaa to je povezano s samozavestjo in s tem, da se preveč obremenjuješ, kaj si bodo mislili o tebi, ali boš rekla prav - kar boš rekla, ali boš izpadla ql?!
Sej včasih je boljše bit tiho, kot kar nekaj "klopotati" tja v tri dni. Sicer pa bolj k boš delala na sebi, manj se boš obremenjevala z drugimi in s tem kaj si mislijo o tebi..in potem počasi izgubiš tudi takšne pomisleke. Je pa treba delat ne sebi - preverjeno deluje

^ Hm, meni so pa skoraj ljubši ljudje, ki malo več 'klopotajo', kot pa tisti ki so cel čas tiho in gledajo u luft. In tudi mal nevljudno se mi zdi, če se eden neki trudi pogovarjat, drugi pa komi zbere moči, da odgovori z 1-2 besedami.. Sej razumem, včasih mamo vsi slab dan in se nam ne da ukvarjat z drugimi, sam nekateri so pa res zmeri takšni.. Dolgočasni.

Sama sem bla v OŠ tudi bolj tihe sorte, ampak sem se od takrat naprej precej popravila.. Ne vem, menjaš okolje, prideš iz pubertete, itd.. Trenutno lahko rečem, da lahko skoraj z vsakim začnem pogovor (če mi le človek ni res antipatičen) in ni mi težko npr. vprašati neznanca za pot/prodajalko za pomoč in podobno. Pri tem mi je definitivno pomagalo tudi študenstko delo, ki ga opravljam že 2. leto - prodaja na turistični destinaciji, kjer se pač tako ali drugače moraš ukvarjati z najrazličnejšim folkom.. Small-talkat se pa tudi navadiš.. Včasih mi je prav smešno ko npr. stojim v vrsti pred blagajno, pa se dva srečata in njun pogovor izgleda nekako takole: 'Ooo živijo, tebe pa nisem videl že 100 let!' -'Sam res, kaj zdej?' -'' pa nč, evo.. ti?' - '' ma eto, laufa..hehe'' .. in potem TIŠINA dokler ne prideta na vrsto :lach:

Ni tak bavbav.. nasmehneš se, pozdraviš, vprašaš kako je, kaj kej počne, kako služba/mama/pes.. in ponavadi steče samo od sebe

(Pa še mini nasvet Dr. Luke

):

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=E14AegoqfHs[/youtube]

T00Mika

^^ No, sej to "klopotanje" je bilo mišljeno, če človek npr. nima kaj pametnega povedat - je boljše, da je tiho, kot pa da kar nekaj govori u tri dni in naklada..pa gre počasi že vsem na živce. Včasih se najdejo kakšni takšni pacienti (k bi jim bolj pristajalo držati jezik za zobmi)

Kohant

saarijarvi napisal/-a:^ Hm, meni so pa skoraj ljubši ljudje, ki malo več 'klopotajo', kot pa tisti ki so cel čas tiho in gledajo u luft. In tudi mal nevljudno se mi zdi, če se eden neki trudi pogovarjat, drugi pa komi zbere moči, da odgovori z 1-2 besedami.. Sej razumem, včasih mamo vsi slab dan in se nam ne da ukvarjat z drugimi, sam nekateri so pa res zmeri takšni.. Dolgočasni.

Sem bil na pijači z eno tako punco. Komaj je izustila nekaj besed, prav matral sem se z vodenjem pogovora. Seveda do vnovičnega srečanja ni prišlo. Sem jo za foro kontaktiral leto pozneje, pa ni bilo nič drugače. :roll:

angel99

^^jah,ljudje smo različni.. isto lahko nekoga moti,če nekdo preveč oz. ves čas govori. to tudi ni prijetno,če nekdo drugi niti prav do besede ne more, ali če sogovornik skos govori nekaj čist brezveze. jaz npr. sem bolj tiha oseba,ampak še to ne pomeni,da sem zanič,nezanimiva oseba,kot govorite vi. :roll:

jaz pač rabim več časa,da se vklopim v družbo,pa da se sprostim,ampak ko se to zgodi več nisem tiha in kao nezanimiva oseba. eni ljudje pač rabijo/mo čas,da se sprostijo/mo,ne pa da jih že nekdo na prvi pogled označi kot nezanimive osebe. :wink: