Vsak si izbere svoje prepričanje, ti imaš svojega in jaz imam polno svojih za vsak aspekt svojega življenja
To ni edina tematika, ki jo berem. Zanima me še ogromno drugih področij, na teden preberem vsaj eno knjigo, tako da ni panike, da bi mi alternativne vsebine zameglile um. Niti ni možnosti, ker se vsak dan ukvarjam s svojo profesijo - pravom, ki kot veš, je zelo eksplicitno in realno področje
"Sanje vsakomur od nas dovolijo, da smo tiho in varno nori vsako noč svojega življenja"
Zanimivo vprašanje... Meni je smrt zelo blizu in se je ne bojim. Včasih se bojim življenja veliko bolj kot smrti.
Verjetno mi je smrt tako blizu, ker sem v stiku z njo že od malega, ko mi je umru brat in se mi je takrat zdelo, da je on na boljšem, ker je odšel nekam kjer je lepo (sem si predstavljala, da mora bit to nek tak kraj kot Narnija, zato sem se tudi skoz zapirala v omaro, ker sem jaz tudi želela drugam), jaz pa sem ostala doma s staršema, ki sta se ločevala. Se pa spomnim, da sem se zelo rada igrala, da sem mrtva, ko so straši prišli domov.
No, ne dolgo nazaj je samomor naredil fant, s katerim sva si bila zelo blizu. Me je zelo prizadelo, sploh ker mi je zaupal, da bo naredil samomor in tega nisem mogla preprečiti. Amapak še vseeno, sem nekako sprijaznjena s tem, bi mi bilo verjetno še veliko hujše, če samomora ne bi podpirala, pa jih, čeprav me je njegov samomor zelo prizadel in bi ga rajši videla, da bi bil še med nami, ampak to je moja egoistična želja, če bi bilo njemu boljše pa ne vem.
Teden nazaj mi je umrla babica. Kaj naj rečem? Ja, saj ti je hudo, ko zveš za to, ampak smrt je pač del življenja in stari ljudje pač umirajo.
V posmrtno življenje ne verjamem. Zdi se mi, da ko umreš je nič. No, vsaj upam da je nič, ker se veliko bolj bojim večnosti, kot minljivosti. No, me pa zelo zanima kako je ko umreš in je to še en razlog več, da se ne bojim smrti, ker me zanima kako je.
Skratka smrti se ne bojim, se bojim pa umiranja, zato bi zelo rada videla, da bi legalizirali evtanazijo.
Dioniz napisal/-a:To ni noben pokazatelj ničesar. Večina članov ravzpite družine Phelps (Westboro Baptist Church - God hates fags cerkev) je odvetnikov.
Aha, zdaj pa mi je jasno, od kod zanimanje za oboje čeprav jaz do religije nisem opredeljena, me ne moti, niti nisem verna. Mislim celo, da bolj kot si veren, bolj se bojiš smrti.
No, jaz se smrti resnično ne bojim, telo bo odmrlo in razpadlo, energija pa se bo preselila v naslednji medij. Sem minljivost že zdavnaj sprejela kot neizogibno in se sprijaznila s tem.
"Sanje vsakomur od nas dovolijo, da smo tiho in varno nori vsako noč svojega življenja"
Nisem budistka, v bistvu se nisem opredelila za nobeno vero, mi je pa to vzhodno razmišljanje morda bližje in si te nauke tudi lažje razlagam Meni pa sploh ni logično, da bi človek bil samo neka materija, fizično telo brez globljega smisla. Zame obstaja nek višji namen bivanja za vsa živa bitja in na ta način se reinkarnacija najbolj sklada z mojim prepričanjem. Verjamem tudi v karmo, da ima vsako dejanje posledice in zato je pomembno, da ravnamo dobro ( s čistimi mislimi in dobrim srcem).
Optimist: Person who travels on nothing from nowhere to happiness.
In nisi dojel mojega posta. Nič ni dokaz. Dokazi ne obstajajo. To, v kar verjameš, ne obstaja. Je samo subjektivna interpretacija. Razumeš? Dokaz je samo nekaj, kar se zdi človeku v nekem trenutku najbolj verjetno, to je vse. (To je to, kar v tem kontekstu pomeni citirano.) In tako se nekaterim zdi najbolj verjetna reinkarnacija (ki, tako mimogrede izhaja že iz 8. pr.n.št. in je temelj vse evropske filozofije, s tem pa posredno tudi evropske znanosti), tebi se zdi pa najbolj verjetno, da ni po smrti ničesar. In kaj te ima za motit tuje mnenje? Zakaj moraš iti skoraj do žaljivosti?
Pa tudi ... meni se zdi malce sporno, da zanikaš vse religiozno, na drugi strani pa citiraš Biblijo, trdiš, da si za liberalnost, pa je tvoj pogled tako ozek, da ožji res že ne bi mogel biti in še nepoučen si, ko pišeš o npr. reinkarnaciji kot o nečem, o čemer pišejo manipulativni ljudje, ki želijo zgolj zavajat naivne množice ...
Nestrpen? Zato, ker smešnih verovanj in prepričanj ne spoštujem? Preveč spoštujem te osebe, da bi lahko ta njihova smešna prepričanja spoštoval.
Pa, če je kdo užaljen zaradi tega kar sem napisal, še ne pomeni, da ima prav.
“To be yourself in a world that is constantly trying to make you something else is the greatest accomplishment.” ― Ralph Waldo Emerson
Ja, to je izjemno nestrpno! Pa še eno od osnovnih človekovih pravic kršiš s tem, pravzaprav in sicer pravico do lastnega mnenja, zaradi katerega ne bi nihče smel biti zasmehovan. Prav tako lahko homofob reče, da preveč spoštuje moške, da bi spoštoval njihovo nenaravno spolno usmerjenost ali pa katoličan, da se boji za tvojo dušo in je nestrpen iz spoštovanja do tebe ...
Vidim tudi, da na kaj drugega kot na očitek, da si nestrpen ne želiš odgovoriti ...
Mhm. In tako se verbalno nasilje stopnjuje v različne oblike fizičnega ... in je vseeno kdo prvi vrže bombo, ker če bi diplomacija delovala, je ne bi vrgel nihče ...
To je pa meni primitivno in se bi mi zdelo smešno, če ne bi bilo tako žalostno.
Dioniz, zakaj bi se sploh obremenjeval s tem, da ima nekdo pač drugačno mnenje se mi nekako zdi, da ta tema v samem bistvu sploh ni namenjena enim replikom, pač pa temu, da vsak izrazi svoj pogled in odnos do smrti, kakršenkoli že ta je in dokler noben s svojim mišljenjem ne posega v življenje drugih, je čisto v redu, da vsak napiše svoje mnenje...jaz tudi nekatere ljudi težje razumem, sprejemam njihova dejanja tudi verovanja, ampak se kljub temu skušam ne preveč poglabljati v to in se ravnam po principu - živi in pusti živeti
Optimist: Person who travels on nothing from nowhere to happiness.
Jst se smrti ne bojim - ne bojim se niti staranja in dejstva, da sem minljiva jst, niti tega, da bi izgubila koga od bližnjih (s tem, da z besedami "ne bojim" mislim, da o tem sploh ne premišljujem, mi ne hodi po glavi in me ne skrbi). Mogoče se bo moj odnos do smrti s staranjem spremenil, ampak upam, da se ne bo - ker ne vem, zakaj bi se skos živcirala zard nečesa, na kar nimam vpliva. Tko pač je, vsi gremo na isto končno postajo.
He wants to say "I love you" but keeps it to "goodnight" - because love will mean some falling and she's afraid of heights.
Sama smrt se mi ne zdi grozna, niti misel na to. Verjamem da je vse v vesolju sestavljeno iz energije, ki spreminja oblike in kroži na svoj način, prav tako, nekdo ki umre gre njegova energija nekam naprej v druge oblike. Mogoče se to sliši malo fantazijsko, mi je vseeno, ampak vsak najde svoj način za sprejemanje smrti v življenju. Glede na to da mi je pred kratkim umrl oče mi je to dovolj velika "tolažba".
Meni se zdi težji del ko se ti v življenju nekaj zgodi kar bi si želel deliti z nekom ki ga ni več.
Sem pa popolnoma za legalizacijo evtanazije, ker v nekaterih primerih človeka dejansko počasi in mučno ubijajo z zdravili in hkrati mu ne pustijo umreti, to pa je grozno.
