Priznam, da:
*imam končno internet! (glede na to, da je cimra ob izselitvi odnesla splitter brez da bi kaj rekla ali pustila svojo cifro, rahlo nesramno);
*da me spet nič ne preseneča - očitno delujem tako naivna, da folk misli, da me lahko okrog prinaša z zelo podrobnimi zgodbami o izmišljeni ljubici, detajlno opisanem seksualnem razmerju med njima, njeno čustveno navezanostjo nanj, samo da bi jaz postala ljubosumna in se napalila na tega tipa, ki "ima" drugo...ahjoj
*me je to sicer zamorilo za kakšnih 10 min, da sem stvar predelala in precmerila (v starih časih bi rabila dan ali dva) - ni vredno....ne zaradi njega, ampak da sem se spet pustila zavesti...
*so bili včeraj zadovoljni z mojo torto, čeprav nisem ponosna nase - I can do better....ampak za prvi poskus je bilo celo užitno
*imam občutek, da nadrejeni nekaj hoče od mene, skoz mi mežika, prav tako sodelavec, ki me skoz spravlja v neroden položaj - to bo še zanimivo
*na koncu smo vsi samo ljudje, tudi ugledni ljudje spustijo zavore, ko kamere niso zraven, ampak fensi zabave niso zame - upam, da mi ne bo treba več hodit na take svinjarije;
*hočem psa.[img].
Facit meseca:
kljub nerodnemu začetku leta, telefonu, ki mi je padel v wc, nerazjaznjenemu minusu v službi, čudnemu kolegu, ki mi laže v obraz in na koncu prizna vse ter poudari - da to ni neiskrenost

, dveh kilah več (ok, priznam, 51 je čist dovolj, ampak dalje ne grem), šefici, ki me ne mara in se skoz znaša nad mano....
.....imam voljo za naprej, spoznala sem, da obstajajo tudi ljudje, ki me lahko razumejo, da se moja blokada do določenih oseb manjša, da sem sposobna kaj dati od sebe in nekomu, da lahko PRIPADAM. Sem pa sita tega, da me imajo nekateri za naivno mlado čebelico

- lahko sem še naprej prijazno-ustrežljiva, ampak zajebaval se ne bo noben z mano.
Basta.
Zdaj pa lahko grem gledat Suits in se slinit ob Gabrielu Machtu

[/img]
Ljudi cenimo bolj na osnovi tega, kako uporabni so za nas, kot pa na osnovi tega, kar so.