Sramežljivost in komunikacija
angel99 napisal/-a:^^jah,ljudje smo različni.. isto lahko nekoga moti,če nekdo preveč oz. ves čas govori. to tudi ni prijetno,če nekdo drugi niti prav do besede ne more, ali če sogovornik skos govori nekaj čist brezveze. jaz npr. sem bolj tiha oseba,ampak še to ne pomeni,da sem zanič,nezanimiva oseba,kot govorite vi.jaz pač rabim več časa,da se vklopim v družbo,pa da se sprostim,ampak ko se to zgodi več nisem tiha in kao nezanimiva oseba. eni ljudje pač rabijo/mo čas,da se sprostijo/mo,ne pa da jih že nekdo na prvi pogled označi kot nezanimive osebe.
Nisem rekel da je s tem kaj narobe. Toda če se tisti punci in njej podobnim konstantno dogaja, da pogovor ne steče, potem je na njej da kaj naredi na tem.
-
saarijarvi
- Cosmo moderatorka
- Prispevkov: 4484
- Pridružen: 18. Apr. 2007 22:06
angel99 nikjer ni noben omenu da si napačna/dolgočasna, itd.. mislim da vsak povprečen človek rabi neki časa, da se sprosti ko pride v neko novo družbo in noben ne pričakuje, da bomo vsi takoj najbol glasni in v središču pozornosti.. Govorim o ekstremih, ki so že lep čas v nekem krogu ljudi, pa so zmeri tiho, nikoli nič ne povejo in krneki gledajo naokoli.. Mela sm eno sošolko, o kateri po 4ih letih ni noben vedu praktično ničesar, ker pač nikoli ni iskala naše družbe, pa tudi ko je kdo od nas pristopil k njej, ni spregovorila več kot par besed. Pač ok, očitno ji nismo bli kul, ne vem... Meni osebno je prej ali slej postala enostavno nezanimiva. (In to sm dala čist random primer, takih ljudi je ogromno.)
Imaš pa pol tudi folk, ki že več let vztraja v neki klapi, s katero se skoz družijo in hodijo ven, pa si sploh nimajo ničesar za povedat. Zakaj? Bog vedi.. Iz navade, I guess. Pol pa jih vsake toliko srečaš v gostilni, kako za mizo poslušajo čričke .. no, če jim sede, why not.
Se strinjam, takih tud jaz ne maram.. Ampak sej obstaja tudi neka zlata sredina? Sej nikjer ne piše, da se je treba glasno krohotat in igrat največjo kokoš v prostoru.. Čisto dovolj je, da si prijazen in odprt do drugih, znaš postavit kakšno vprašanje in poslušat, ko drugi govorijo. Pa ne škodi se mal nasmehnit vsake toliko, noben se noče pogovarjat z nekom, ki mrko gleda pred sabo
mislim da vsak povprečen človek rabi neki časa, da se sprosti ko pride v neko novo družbo in noben ne pričakuje, da bomo vsi takoj najbol glasni in v središču pozornosti.. Govorim o ekstremih, ki so že lep čas v nekem krogu ljudi, pa so zmeri tiho, nikoli nič ne povejo in krneki gledajo naokoli.. Mela sm eno sošolko, o kateri po 4ih letih ni noben vedu praktično ničesar, ker pač nikoli ni iskala naše družbe, pa tudi ko je kdo od nas pristopil k njej, ni spregovorila več kot par besed. Pač ok, očitno ji nismo bli kul, ne vem... Meni osebno je prej ali slej postala enostavno nezanimiva. (In to sm dala čist random primer, takih ljudi je ogromno.)
Imaš pa pol tudi folk, ki že več let vztraja v neki klapi, s katero se skoz družijo in hodijo ven, pa si sploh nimajo ničesar za povedat. Zakaj? Bog vedi.. Iz navade, I guess. Pol pa jih vsake toliko srečaš v gostilni, kako za mizo poslušajo čričke .. no, če jim sede, why not.
Nekak najhujše so mi ženske, ki so vulgarne, glasne in dejansko preglasijo celo druščino (zastonj dobiš fake smeh in iskanje pozornosti). Zraven takih pa res ne zdržim.
Se strinjam, takih tud jaz ne maram.. Ampak sej obstaja tudi neka zlata sredina? Sej nikjer ne piše, da se je treba glasno krohotat in igrat največjo kokoš v prostoru.. Čisto dovolj je, da si prijazen in odprt do drugih, znaš postavit kakšno vprašanje in poslušat, ko drugi govorijo. Pa ne škodi se mal nasmehnit vsake toliko, noben se noče pogovarjat z nekom, ki mrko gleda pred sabo
Po moje ma vsak od nas trenutek, ko pride v neko novo družbo in se počuti odmaknjeno, ker ne ve, kako bi začel komunikacijo z ljudmi okol sebe. Ampak s tem ni nič narobe! Mislš, da ljudje pričakujejo od tebe, da jih boš cel čas druženja zabavala?
Če že po naravi nisi preveč komunikativna, glasna, itd., ne rabiš postat to samo zaradi tega, da bodo drugi mislili, kako si družabna, faca, zabavna, itd.
Mam kolegico, ki je ful tiha in ne govori veliko. Tudi se ne trudi v nobeni družbi bit drugačna, ker taka pač je. Niti si je ne predstavljam, da bi kar nanekrat začela navezovati stike z vsemi povprek, vice pokat, bit glasna, itd.
Čeprav sem se od začetka, ko se še nismo dobro poznale spraševala, če ji je mogoče nerodno, ampak sem ugotovila, da taka je in ne vem, zakaj bi se spreminjala. Če je slučajno ni v družbi, kadar kam gremo, nam prou manjka.
Sem ugotovila, da se mi nekdo zdi simpatičen, ker se je samo nasmejal, pa čeprav ni nč govoril. Ali pa ma osebno neko tako energijo, da si mislm, neki dobrega je na tej osebi. Pa če tut ne spregovorimo besede.
Včasih je samo neverbalna komunikacija dovolj, da dobič nek vtis o človeku.
Jst osebno sem komunikativna in znam navezovat stike, ampak ne vedno! Ker jih vedno tudi nočem in znam bit tiho, ko miška, če je treba. Če mi ne sede v neki družbi, da bi se pogovarjala, se ne in samo poslušam. Odvisno je tudi od tega, kakšen feedback dobimo od oseb v družbi. Če nekdo ne zastopi mojega humorja ali če se nimam kej pametnega za pogovarjat s tisto osebo, se pač NE. In se mogoče ujamem z naslednjo osebo. Dol mi pa visi, če si tista oseba misli, kako sem nedružabna ali pa nekomunikativna. Enostavno mi ni vedno do pogovora, še posebaj ne z ljudmi s katerimi nimam ničesar skupnega. In če je to celotna družba, ki mi ne potegne, potem samo sedim in jih poslušam.
Če že po naravi nisi preveč komunikativna, glasna, itd., ne rabiš postat to samo zaradi tega, da bodo drugi mislili, kako si družabna, faca, zabavna, itd.
Mam kolegico, ki je ful tiha in ne govori veliko. Tudi se ne trudi v nobeni družbi bit drugačna, ker taka pač je. Niti si je ne predstavljam, da bi kar nanekrat začela navezovati stike z vsemi povprek, vice pokat, bit glasna, itd.
Čeprav sem se od začetka, ko se še nismo dobro poznale spraševala, če ji je mogoče nerodno, ampak sem ugotovila, da taka je in ne vem, zakaj bi se spreminjala. Če je slučajno ni v družbi, kadar kam gremo, nam prou manjka.
Sem ugotovila, da se mi nekdo zdi simpatičen, ker se je samo nasmejal, pa čeprav ni nč govoril. Ali pa ma osebno neko tako energijo, da si mislm, neki dobrega je na tej osebi. Pa če tut ne spregovorimo besede.
Včasih je samo neverbalna komunikacija dovolj, da dobič nek vtis o človeku.
Jst osebno sem komunikativna in znam navezovat stike, ampak ne vedno! Ker jih vedno tudi nočem in znam bit tiho, ko miška, če je treba. Če mi ne sede v neki družbi, da bi se pogovarjala, se ne in samo poslušam. Odvisno je tudi od tega, kakšen feedback dobimo od oseb v družbi. Če nekdo ne zastopi mojega humorja ali če se nimam kej pametnega za pogovarjat s tisto osebo, se pač NE. In se mogoče ujamem z naslednjo osebo. Dol mi pa visi, če si tista oseba misli, kako sem nedružabna ali pa nekomunikativna. Enostavno mi ni vedno do pogovora, še posebaj ne z ljudmi s katerimi nimam ničesar skupnega. In če je to celotna družba, ki mi ne potegne, potem samo sedim in jih poslušam.
˝When the last tree is cut, the last river poisoned and the last fish dead, we will discover that we can't eat money. ˝
LP sem nova tuki. tudi jaz imam na začetku večinoma težave s tem da nisem "živahna" ampak sem bol zadržana, vendar ne če je druga stran zelo dober karakter (mogoče redkost ampak se najde).
drugače me pa zanima kaj narediš v primeru, ko prideš v novo družbo in čeprav si nesproščen in neweš kaj reči se trudiš (ne narejeno,ampak iskreno in nevsiljivo) potem pa začutiš malo kasneje nek negativni prikrit odziv. npr prvi šolski dan, spoznaš par ljudi, na začetku je vse ok, čez par dni pa začutiš od določene osebe v tej družbi neko čudno obnašanje, toliko da veš da mu nisi ok oz da nisi zaželen, čeprav je na začetku dajala pozitivne znake. kaj tu sploh lahko narediš? Ali je mogoče razlog, da tisti ki smo malce bol zadržani itd imamo že neverbalno komunikacijo takšno da bi odbijala al je to bolj osebno?
En mal drugačen zorni kot pri tej temi
)
drugače me pa zanima kaj narediš v primeru, ko prideš v novo družbo in čeprav si nesproščen in neweš kaj reči se trudiš (ne narejeno,ampak iskreno in nevsiljivo) potem pa začutiš malo kasneje nek negativni prikrit odziv. npr prvi šolski dan, spoznaš par ljudi, na začetku je vse ok, čez par dni pa začutiš od določene osebe v tej družbi neko čudno obnašanje, toliko da veš da mu nisi ok oz da nisi zaželen, čeprav je na začetku dajala pozitivne znake. kaj tu sploh lahko narediš? Ali je mogoče razlog, da tisti ki smo malce bol zadržani itd imamo že neverbalno komunikacijo takšno da bi odbijala al je to bolj osebno?
En mal drugačen zorni kot pri tej temi
)x13
pač si kakršna si 
spozna te folk kakršen v resnici si. eni so pač bolj zadržani. brezveze se delat zgovornega in se silit da bi kr z enim govoru.. sčasoma se itak navadiš, folk te spozna, neposredno al posredno, pa je. če pa kdo tega ne sprejema je pa to pač njegov problem.. na začetku je pa težko ja. tud meni je blo prvi dan v sredni težko. sam sčasoma sem vse spoznal pa se z vsemi pogovarjal ko si starejši je pa itak dost lažje ko maš pogosto kakšen opravek s kom neznanim.
spozna te folk kakršen v resnici si. eni so pač bolj zadržani. brezveze se delat zgovornega in se silit da bi kr z enim govoru.. sčasoma se itak navadiš, folk te spozna, neposredno al posredno, pa je. če pa kdo tega ne sprejema je pa to pač njegov problem.. na začetku je pa težko ja. tud meni je blo prvi dan v sredni težko. sam sčasoma sem vse spoznal pa se z vsemi pogovarjal ko si starejši je pa itak dost lažje ko maš pogosto kakšen opravek s kom neznanim.hej norci
Ja, mene ful odbijajo tihi ljudje. Tako da iz mojega stališča - zna bit da jih je res to odbilo pri tebi (seveda pa je to samo moje mnenje!). Nekako se ne znajdem z njimi. Js sm človek ki načeloma ful komunicira z okolico - rada se pogovarjam - pa ne samo small talkam - rada povem kaj mislim, kaj se mi dogaja, kako čutim, kaj me moti, kaj mi je všeč itd. In potem pričakujem podoben odziv - jasen, glasen. Nič me ne živcira bolj kot človek, ki ne pove nič o sebi in pri katerem moram ugibat kaj si misli o meni, situaciji..
Večina tihih ljudi ki jih poznam niso samo skopi v besedah ampak imajo že telesno govorico dolgočasno - mirni, mlahavi, brez zanimanja.
Še bolj so mi je pa čudaška klapca par tipov v katero se občasno priključim. Cele večere sedijo pri 2 pivih, klikajo po telefonih/gledajo tv v lokalu, vsake 5 min pa kdo spregovori, in še to samo za to da bo nekoga užalil/na glas preklinjal/nergal nad svetom.
Večina tihih ljudi ki jih poznam niso samo skopi v besedah ampak imajo že telesno govorico dolgočasno - mirni, mlahavi, brez zanimanja.
Še bolj so mi je pa čudaška klapca par tipov v katero se občasno priključim. Cele večere sedijo pri 2 pivih, klikajo po telefonih/gledajo tv v lokalu, vsake 5 min pa kdo spregovori, in še to samo za to da bo nekoga užalil/na glas preklinjal/nergal nad svetom.
Saj jaz nisem cisto tiha, ampak sprašujem in odgovarjam in se trudim da je neko vzdušje (ne narejeno in prisiljeno), mogoče vseeno oddajam kakšno čudno energijo drugim. nisem pa tip človeka, ki bi bil zlo glasen in govoril in govoril da ni konca. sploh na začetku, ko se ne poznaš oseb dobro se ne moreš kar pogovarjati kot star prijatelj. in zdaj je ta malce negativna energija z strani ene sošolke in počasi tudi z drugih dveh. Možna teorija bi bila, da eni ne ustrezam (čeprav na začetku ni zgledal tako) in potem za seboj potegne tudi ostali dve. torej kaj sploh lahko naredim v tem primeru?
Sarissima: že telesno govorico dolgočasno - mirni, mlahavi, brez zanimanja.
kot si napisala, mogoče se ne zavedam in oddajam taksno govorico . Čeprav v sebi tega sploh ne čutim, ampak ravno nasprotno, očitno ne znam izrazit tega
Sarissima: že telesno govorico dolgočasno - mirni, mlahavi, brez zanimanja.
kot si napisala, mogoče se ne zavedam in oddajam taksno govorico . Čeprav v sebi tega sploh ne čutim, ampak ravno nasprotno, očitno ne znam izrazit tega
x13
Re: Sramežljivost in komunikacija
spelcaaa napisal/-a:Pozdravljeni/e
Imam neke vrste problem, za katerega ne vem v katero temo točno bi ga uvrstila zato sem ga dala kar pod čustva.
Torej problem je v tem,da sem zelo sramežjiva oz. se res ne znam vključiti v družbo. Imam svoj krog prijateljev v družbi katerih se počutim zelo dobro in tudi čisto normalno komuniciram. Ko pa se pridruži kakšna nova oseba pa otrpnem. Postanem čisto druga oseba, nesproščena, nekomunikativna,... Sploh ne vem o čem bi se pogovarjala, čisto zamrznem. Ima kdo kakšen podoben problem in kako se z njim spopada ali pa mogoče kakšen nasvet kako komunicirati oz. začeti klepetati z osebami ki jih ne poznaš. Na kakšen način pa vi začnete pogovor z osebami, ki jih ne poznate?
Hvala
ponavadi je tako,da nekateri otrpnejo zaradi nasprotnega spola,moškega....edino če bi bila drugače usmerjena...kako je pri tebi?
drugače pa le pogumno,samozavest,prvi korak je,da si sebi všeč!POGLEJ
SE V OGLEDALO!KAJ VIDIŠ?
to je v tebi kako se ti vidiš in edino premagaš,da lahko sebe pogledaš v ogledalo in si dopoveš....to je v tebi...ne ceniš sebe dovol...in je skrito kaj ti ni všeč,ne vem,kaj ti manka ne vem moraš sebe prepričati,premagati,sama sebe.Ali pa si preprosto to ti,imamo določene stvari k jih ne maramo.-
Special CHICK
- Sramežljivka
- Prispevkov: 37
- Pridružen: 24. Okt. 2012 22:10
Morda pa je problem ravno v tem, da imajo tvoji sedanji prijatelji ze ustvarjeno mnenje oziroma vizijo o tebi in se tako tudi ti posledicno ne obremenjujes kaj si bo kdo o tebi mislil. Ker so te v celoti sprejeli, medtem ko pri spoznavanjujo novih ljudi ki o tebi se nimajo mnenja "zmrznes". Mislim da se prevec obremenjujes s tem kaj si kdo misli oziroma s tem kaj bos povedala...zivljenje gre vedno naprej in nikoli nazaj, zato sprejmi sebi in naslednjic povej kaj...karkoli, in izpadla bos prav prisrcno. Vsi si moramo kdaj pa kdaj postrici nohte, verjemi da je tudi tvoj sogovornik samo clovek (tudi on si jih mora postrici ) Srecnooo
) Srecnooo It`s all about taste. If you are cheap, nothing helps.