za fanta vem, da bi se rad nekoč poročil in da bi mel rad svojo družino, prijatelje in pa sorodnike zraven. js pa imam recimo trikrat več sorodnikov kot on in so vsi tako navajeni, da so povsod vsi povabljeni. in bi hitro prišlo do raznih konfliktov, če kdo ne bi bil povabljen. in to mi je kar neki

ker potem se takoj nabere ogromna številka ljudi.
samo poroko pa vidim kot neko potrditev ljubezni med parom, in bi se tudi poročila samo zaradi tega, kar je tudi prvoten smisel poroke. tako da nekaj mi že pomeni, ampak kakorkoli, te poroke se hitro spremenijo v eno zadevo, ki je namenjena vsem drugim, le paru ne. in ravno to me najbolj odbija.
ja, saj vem je treba take zadeve s fantom razčistit. samo še vseeno pa ni to le moja odločitev, tako kot se jaz ne bom njemu podrejala, se tudi on ne bo meni. treba je najt eno skupno pot. eh, bolj ko razmišljam o tem, bolj sem slabe volje. mogoče bi bla tudi za naju boljša ideja, da na drugačen način proslaviva najino ljubezen

bom en dan zbrala pogum pa načela pogovor s fantom, da sploh vidiva, kakšne želje zares imava in koliko to njemu sploh res pomeni.