Kot samska ženska grem na pijačo z znancem, ki me povabi. Ok? Ker mi ni popolnoma mimo, tiste namreč takoj zavrnem, nauči še brati. Potem me vpraša, kdaj se naslednjič vidiva. Mu rečem, da se verjetno ne. Vpraša, kaj pa če me spet povabi na kavo (začne težit). Povem, da ne grem naslednjič z njim na kavo. Za nadaljevanje beri prvi post.
Svoj čas sem odlično izkoristila, eliminirala sem še enega tipa, ki ne bi bil primeren za partnerja. Pa še narežala sem še njegovim užaljenim odgovorom na moja prijazna pojasnila, zakaj me ne zanima (sam je vprašal, če kdo tega ni dojel iz prejšnjega posta). Tebi ni višek humorja, meni je. Bite me. Do njega sem bila zelo prijetna, bolj kot bi si zaslužil.
In še, beri, punca, beri. Rešila sem se ga v treh minutah zadnjega dela pogovora. Še sam je šel iz kafiča. Kje ti vidiš kakšno uro?
Res, a to se nalašč delaš zabito, ko moje poste komentiraš?:D
