Zanima me, v koliki meri imate ostali podobne izkušnje in kaj pravite na mojo teorijo.
Med paleto različnih razmerij in znanstev se najdejo med drugimi tudi posamezni fantje, s katerimi dejansko kadarkoli se srečamo, ne zdržimo dolgo v temah vsakdanjega pogovora, ampak preprosto debatiramo. Naj bo to na sladoledu popoldan, na faxu, v družbi drugih ljudi, ki ne prisostvujejo debati ali pa samo v dvoje. Tudi preko interneta, največkrat pa seveda na raznih zabavah. In vseeno je, če se z določeno osebo nisva videla nekaj mesecev, ali pa sva sošolca in se vidiva praktično vsak dan.
Največkrat je debata o smislu vsega in odgovoru na vprašanje o vesolju, življenju in sploh o vsem

Prijateljice me ne razumejo kako lahko le debatiram s fanti in z njimi nič nimam...in pravijo, da sem čudna

Jaz si razlagam, da to preprosto zato, ker me ti fantje ne vidijo kot tipično punco ampak kot "nasprotnika"v debati oz. zanimivega sogovornika -tako kot jaz njih. Vprašanje za fante - deluje to tako, ali pa sem le en wierdo primer?
