Sramežljivost

[donna.]

Komaj čakam novo leto (ne silvestrovega ampak 1.1.1011) da bom začela na novo use skupaj. Upam usaj...

mislim, da lahko do sprememb pride tudi vsaki katerikoli drugi dan, ne le takrat, ko je novo leto...

vem vem, ampak glede na to, da takrat ko sem to pisala je bil 30.12, sem si rekla ben še ju3 malo počivam, pol pa začnem delat na temu

[katy.]

Sramežljivost se premaga le z eno spremembo:

treba se je znebit predsodkov

Predsodki,da ti ljudje lažejo,da te bodo prizadeli,da te bodo prevarali,da te hočejo le za seks,ti hočejo le slabo,te ne bodo sprejeli.

Sramežljivost je le obramba,pred tem da se bojiš biti prizadet

amen.

[Maja12]

Jaz imam tudi težave s tem. S pričetkom študija sem popolnoma zamenjala okolje, s prijateljicami od prej se zelo poredko videvamo, ker smo si krajevno zelo oddaljene.

In tu se je pojavil problem, novo vzpostavljanje stikov... Vsa optimistična sem poskušala biti sproščena do določenih oseb, nato pa sem naletela na prva razočaranja...

In zdaj... kako naj se sploh počutim ok, če sem za nekatere ljudi (sošolke) "zrak"?

Sem že govorila z njimi, ampak zdaj mi je prav smotano še kako besedo reči, saj se počutim nezaželjeno, kao oseba, ki ni v redu.

Jaz osebno se z vsakim lahko pogovarjam, ne razumem zakaj taka hladnost in ignoranca? (Pozdraviš lahko sošolko?)

In potem stojim tam zraven, ko mamo kaj kot kip in se počutim asocialno in čudno.

Sprašujem se, ali je to dandanes normalno, taka nepovezanost ljudi (na faksu) ... ne vem? Js sem res razočarana nad obnašanjem nekaterih in to vpliva tudi na moje dojemanje sebe.

Vse bolj se nagibam k temu, da ljudje pač imajo neko svojo družbo, za druge pa jim pa čisto vseeno. Res upam, da temu ni tako?

Ne maram se "štulit", ... raje bi bila v krogu bolj odprtih (sošolk) in razmišljam, ali je problem v osebnosti mojih sošolk?

[farmer_boy]

ja na faks je ponavad hodi tam okol 80 oseb (vcasih vec , vcasih manj odvisno od faksa), zdej pa ce jih je od tega vsaj 30 deklet(razen ce ne hodis na strojni faks), bo po moje ena ziher hotla govorit s tabo, ne vrjamem da bi te vse ignorirale...

[Maja12]

Prav imaš, niso vse take, ampak velika večina. Ne razumem, zakaj se vsi tako po skupinicah (do tri) za sebe držijo in za druge ne zmenijo.

[floribunda]

če se boš sama počutila nezaželeno, potem boš oddajala tak neprijeten vibe in noben ne bo samoiniciativno pristopil do tebe.

tudi če imaš kdaj občutek, da se v kako debato malo prištuliš, je to še vedno boljše kot kisel izraz in nesamozaveseten pristop.

[May_]

hej!

naj tem malo potolažim. večina ljudi ni asocialnih ampak sramežljivih - ravno tako kot ti.

sama sem prvi letnik faxa imela podobne probleme. vsi so se mi zdeli nezainteresirani za kakršenkoli pogovor, zdelo se mi je da ne spadam zraven in da sem zanje zrak. da imajo vsi oblikovane neke klike v katere ne spadam. in da sem edini človek brez družbe daleč naokrog.

šele kasneje, ne bom rekla da sem spremenila obnašanje ali pa karkoli, ampak kasneje zato, ker ljudem rabi čas. in ljudje rabijo priložnosti, da se povežejo, priložnosti pa tudi pridejo s časom. no, torej šele kasneje so se začele stvari premikat in punca, ki sem jo imela za najbolj zafnano osebo z najbolj nadležnim glasom je moja najboljša prijateljica, ravno tako punca, ki me je vedno ignorirala na hodniku in mi ni niti odvrnila pozdrava.

za obe se je iskazalo, da ravno tako nista imeli družbe, prva je poizkušala ljudi pridobit na en način, druga na drugi.

tako da, vem, najlažje je reč, da bo s časom bolje. ampak bo.

pa ključ je pomoje prijaznost. ne v smislu, da se pustiš izkoriščat, ampak v smislu, da za dobro besedo je vedno pravi čas in pravi kraj.

sam ne obupat;)

[Maja12]

floribunda, se strinjam, da je kaj tudi na tem... - mogoče sem sama tudi malo izbirčna glede družbe in mi grejo kateri malo na živce in se zato ne vključim- mam neko ustvarjeno mnenje o njih. Enostavneje bi mi bilo, če bi se s par puncami res ujela, nekaj časa sem se za to tudi trudila, v to včasih sama več vlagala, ampak sem ob nekaj poskusih doživela razočaranje, ker ne znam oceniti ljudi... zares jih spoznam šele po nekaj mesecih, poleg tega da nisem nekaj vajena in navdušena nad vzpostavljanjem stikov z veliko ljudi naenkrat - imela bi nekaj zares iskrenih prijateljev, na katere se lahko zanesem in se ob njih počutim ok in sproščeno. Zaenkrat se mi to zdi tu nemogoče... zato razmišljam, da bi naslednje leto zamenjala okolje, ne vem.

Ko si May_ pisala, da je potreben čas... ne vem, js bi hotela vse čimprej in niti ne znam graditi na odnosu.

[lol_iika]

pa noben ni prefekt veš, karakterja se po mojem mnenju ne da spremenit.Pač nevem glavo pokonci pa pejt naprej

[majaTHEyou]

Glede sramežljivoti imam tudi sama manjše težave, vendat se mi je v zadnjih letih zelo izboljšalo.Učasih tudi celo pomislim, da je k temu zelo pripomogla moja nova barva las in nasplošno samospoštovanje, da se trudim samo sebe sprejeti.Vendat kjub temu se glede fantou kar nemorem poboljšatai.Usakič, ko nedko pristopi do mene in mi nakaže, da sem mu ušeč sama kar ne morem vrjeti,saj imam občutek, da sama v sebi čutim, da ga nisem vredna??''.Kar začnem se oddaljevati kljub temu, da mi je tip ušeč. Prou že sama sebi grem na žiuce, saj učasih tarnam, da bi imela fanta,ko pa imam priložnost pa use zavržem. Ali ima katera podobne izkušne pa ali jih je kako odpravila?

[v-e-s-n-a]

^^ pa si se kdaj vprašala, zakaj počneš to, da ko imaš možnost nekoga spustit bližje sebi, ga zavrneš?

[majaTHEyou]

o tem razmišlam že tok časa in še sama sebe ne razumm.ker nakoc mi je tok žou in nwm kako nej se prepričam, da bom pustila ljudi, da se mi lahko približajo.razmišlala pa sm o temu, da vrjetno se zlo bojim bit prizadeta, da bi me kdo razučaru.

[angel99]

^^ to je popolnoma res, da je odvisno od kroga ljudi. Jaz sem na veliko žalost obkrožena s takimi ljudmi, ki se ne počutim niti malo dobro ko so zraven ali kje v bližini, kaj šele, da bi bila extra samozavestna. Poznate tisti občutek ko ste zraven ljudi, ki se zraven njih počutiš kot en drek, saj so oni oh in sploh? No...približno 50% je takih v tem okolju kjer se nahajam. in ti, so posledica moje nesamozavesti, ki dejansko tako nezavestno vplivajo name,da tudi ko njih ni v bližini sem sramežjiva, tiha in zaprta. In prav ne morem vrjeti koliko sem se spremenila. Včasih nisem bila taka,.

meni se isto dogaja.. sploh odkar sem prišla v SŠ.. tudi jaz sem bla prej bol samozavestna (čeprav ne čist), zadovoljna s sabo, nasmejana.. odkar pa sem prišla v srednjo, pa so mi nekateri ljudje dali res tak občutek, kot, da sem neki freak, nesposobnica itd... prej pa vglavnem nikoli nisem imela takega občutka o sebi.. tudi ocene sem imela dobre oz. sem bla zelo dobra učenka..
tak da je zdaj vsak dan v šoli zame dejansko muka..

[kikyca]

^^Zanimivo, pri men je blo pa ravno kontra. Srednja šola in sprememba okolja + novi ljudje je blo nekaj najboljšega kar se mi je lahko zgodilo.