Še skregat se ne bi mogli!Tašče in tasti!
-
positive vibration
- Cosmofrik
- Prispevkov: 2157
- Pridružen: 19. Mar. 2006 19:12
tašča... hmm:)
dejansko se sploh ne poznava dobro, par krat sva se videli, uradno je naju fant spoznal, ampak več kot 2, 5 stavka do zdaj še nisva spregovorili... Ni me niti naprej povabila, ko sem ji prinesla rožica za enega izmed praznikov, ni me ni povabila na svoj rojstni dan, čeprav je imela fešto. Ko je moja mami imela rojstni dan je moj fant bil pri nas, samoumevno se mi zdi da je povabljen. Vse to zamerim svoji bodoči tašči. Prvo sem si glavo razbijala zakaj ji nisem všeč, saj me sploh ne pozna konec koncev, nato mi je fant povedal, da sem ji zelo fajna zdim, samo da je ona to ne zna pokazat.
Sicer pa čim manj stikov z njo, tem boljše...
vem da ene punce majo res skozi neke težave s taščo, ker se vtika tja kamor naj se ne bi in tak naprej... Jz s svojo nimam težav, ker se sploh ne vidiva, ne slišiva... Tak se tolažim. Pomembno je da mi njen sin ustreza. Ona pa bo spoštovana, ker ga je rodila, na tem se pa tut konča.
dejansko se sploh ne poznava dobro, par krat sva se videli, uradno je naju fant spoznal, ampak več kot 2, 5 stavka do zdaj še nisva spregovorili... Ni me niti naprej povabila, ko sem ji prinesla rožica za enega izmed praznikov, ni me ni povabila na svoj rojstni dan, čeprav je imela fešto. Ko je moja mami imela rojstni dan je moj fant bil pri nas, samoumevno se mi zdi da je povabljen. Vse to zamerim svoji bodoči tašči. Prvo sem si glavo razbijala zakaj ji nisem všeč, saj me sploh ne pozna konec koncev, nato mi je fant povedal, da sem ji zelo fajna zdim, samo da je ona to ne zna pokazat.
Sicer pa čim manj stikov z njo, tem boljše...
vem da ene punce majo res skozi neke težave s taščo, ker se vtika tja kamor naj se ne bi in tak naprej... Jz s svojo nimam težav, ker se sploh ne vidiva, ne slišiva... Tak se tolažim. Pomembno je da mi njen sin ustreza. Ona pa bo spoštovana, ker ga je rodila, na tem se pa tut konča.
-
PlayBoy-GirL
- Komunikatorka
- Prispevkov: 158
- Pridružen: 27. Feb. 2009 21:37
- Kraj: In The Middle Of Your Heart
No pa naj še jaz podam svoje mnenje.
Tudi jaz se s fantovo mamo razumem zelo dobro.Je zelo zgovorna,prijazna,za roj.dan ali kak drug praznik,vedno dobim od nje kako darilce,opažam,da me ima tudi ona rada,da sem ji kot prijateljica,veliko si povemo in si zaupamo.
Moja mama je drugačna. Sicer ima rada mojega,je vesela kadar pride,ampak je dvolična in hinauska.zdi se mi,da je malce ljubosumna name (ker imam fanta,takega kot pač imam) in zato ima včasih take bolane,ki jih sliši tudi fant.In je včasih prav zoprna, tako zame kot za fanta
Ampak,se bo že navadla,da sva par,da se dobro razumeva.
Tudi jaz se s fantovo mamo razumem zelo dobro.Je zelo zgovorna,prijazna,za roj.dan ali kak drug praznik,vedno dobim od nje kako darilce,opažam,da me ima tudi ona rada,da sem ji kot prijateljica,veliko si povemo in si zaupamo.
Moja mama je drugačna. Sicer ima rada mojega,je vesela kadar pride,ampak je dvolična in hinauska.zdi se mi,da je malce ljubosumna name (ker imam fanta,takega kot pač imam) in zato ima včasih take bolane,ki jih sliši tudi fant.In je včasih prav zoprna, tako zame kot za fanta
Ampak,se bo že navadla,da sva par,da se dobro razumeva.
* LOVE is LOVE. I LOVE my LOVE. My LOVE is you. So I LOVE you. * <33
-
Marcela123
- Komunikatorka
- Prispevkov: 272
- Pridružen: 12. Apr. 2008 17:39
- Kraj: Štajerska
Midva in tašča, bomo vedno trojček?
Pozdravljeni!
Drage cosmovke in cosmovci, rabim kakšno besedo, pot, smer na moj problem ki ga bom opisala v nadaljevanju. Vašo pomoč potrebujem predvsem zato, da vidim ali je moje razmišljanje upravičeno ali se naj vdam usodi, katero v normalnih okoliščinah ne bi želela sprejeti.
Zgodba je žalostna, ampak vsaj nekaj v njej je svetlega - moj ljubečni, odgovorni, čustveni fant, dolgoletni partner. Stvar pa se je ustavila pri slednjem: skupaj sva že tako dolgo da sva začela močno študirati o potomstvu, še prej pa bi poskušala oditi ali si uretiditi nekje prostor najine sreče.
Dolgo je bila možnost živeti pri njih na vrhu, si lepo urediti stanovanje, vendar sem se vedno temu z vsemi štirimi upirala, ker preprosto želim imeti svoj delček prostora samo za naju in najine malčke kasneje v prihodnosti.
Ko sem ugotovila da je to najlažja in trenutno edina pot, da si urediva lepo stanovanje brez zakreditiranosti za par deset let sem to sprjela, vendar sedaj se je zgodilo nepričakovano.
Njegova mati in moj fant sta zaradi varnosti in miru svojo dom včeraj zapustila. In sedaj se išče najemno stanovanje. Njegova mati in njen mož najbrž ne bosta več prišla skupaj, po vsej verjetnosti se bo hiša prodala. Do takrat pa bosta tašča in moj fant živela skupaj, pa tudi jaz občasno. Problem pa je v tem, da mi je moj malce namignil da bi se stanovanje kupilo, iz česa sklepam, da bi živela potem tudi jaz tam. Da bi to postal najin dom v katerem bo tudi mati. Z tem se ne morem strinjati, če samo pomislim, da ni druge variante in da želi poskrbeti za mamo. Moram rečt da je mama kolikor toliko zdrava, razen kakšnega zdravstvenega problema ki pride z leti, je še vedno zaposlena. Ampak ona ne želi živeti sama. Jaz pa ne v skupnosti.
Ne vem kaj mi življenje pripravlja...Vem samo eno - z svojim fantom, bodočim možem, želim živeti sama. Vedno sem bila proti skupnim prostorom kot so kopalnica, kuhinja ali dnevni prostor. Pa ne da bi bila tašča slaba, samo preprosto to je moje življenje, kjerkoli bova, oz. bi naj bili mi trije bom ravno tako prispevala za storške in delala tako kot večina slovencev tako da že sedaj slutim, čutim, da tukaj sreče jaz ne bom našla. Mama, on in jaz. Če bom delala in se zakreditirala želim vedeti zakaj bom delala par deset let!
Ali se moram nehati upirati razmišljati po svoje in sprejeti tisto česar nimam moči spremeniti?? žalostna sem, da potočim marsikatero solzo v zadnjem času. Ali je to življenje, ki ga moram sprejeti? Ali je v življenju tako?
Drage cosmovke in cosmovci, rabim kakšno besedo, pot, smer na moj problem ki ga bom opisala v nadaljevanju. Vašo pomoč potrebujem predvsem zato, da vidim ali je moje razmišljanje upravičeno ali se naj vdam usodi, katero v normalnih okoliščinah ne bi želela sprejeti.
Zgodba je žalostna, ampak vsaj nekaj v njej je svetlega - moj ljubečni, odgovorni, čustveni fant, dolgoletni partner. Stvar pa se je ustavila pri slednjem: skupaj sva že tako dolgo da sva začela močno študirati o potomstvu, še prej pa bi poskušala oditi ali si uretiditi nekje prostor najine sreče.
Dolgo je bila možnost živeti pri njih na vrhu, si lepo urediti stanovanje, vendar sem se vedno temu z vsemi štirimi upirala, ker preprosto želim imeti svoj delček prostora samo za naju in najine malčke kasneje v prihodnosti.
Ko sem ugotovila da je to najlažja in trenutno edina pot, da si urediva lepo stanovanje brez zakreditiranosti za par deset let sem to sprjela, vendar sedaj se je zgodilo nepričakovano.
Njegova mati in moj fant sta zaradi varnosti in miru svojo dom včeraj zapustila. In sedaj se išče najemno stanovanje. Njegova mati in njen mož najbrž ne bosta več prišla skupaj, po vsej verjetnosti se bo hiša prodala. Do takrat pa bosta tašča in moj fant živela skupaj, pa tudi jaz občasno. Problem pa je v tem, da mi je moj malce namignil da bi se stanovanje kupilo, iz česa sklepam, da bi živela potem tudi jaz tam. Da bi to postal najin dom v katerem bo tudi mati. Z tem se ne morem strinjati, če samo pomislim, da ni druge variante in da želi poskrbeti za mamo. Moram rečt da je mama kolikor toliko zdrava, razen kakšnega zdravstvenega problema ki pride z leti, je še vedno zaposlena. Ampak ona ne želi živeti sama. Jaz pa ne v skupnosti.
Ne vem kaj mi življenje pripravlja...Vem samo eno - z svojim fantom, bodočim možem, želim živeti sama. Vedno sem bila proti skupnim prostorom kot so kopalnica, kuhinja ali dnevni prostor. Pa ne da bi bila tašča slaba, samo preprosto to je moje življenje, kjerkoli bova, oz. bi naj bili mi trije bom ravno tako prispevala za storške in delala tako kot večina slovencev tako da že sedaj slutim, čutim, da tukaj sreče jaz ne bom našla. Mama, on in jaz. Če bom delala in se zakreditirala želim vedeti zakaj bom delala par deset let!
Ali se moram nehati upirati razmišljati po svoje in sprejeti tisto česar nimam moči spremeniti?? žalostna sem, da potočim marsikatero solzo v zadnjem času. Ali je to življenje, ki ga moram sprejeti? Ali je v življenju tako?
Always look on the bright side of your life.
Že samo dejstvo, da hočeš ti živeti sama s svojim fantom (kar je za moje pojme boljše), fantova mama pa želi živeti s sinom, ti pove, da lahko tu nastanejo konflikti, hudi konflikti (kreganje, nagajanje drug drugemu, razdor zveze...).
Pravilneje bi bilo, da bi si vidva našla svoj kotiček na svetu. Vsi mladiči eventuelno zapustijo svoj brlog in se osamosvojijo; pri ljudeh ni nič drugače. Da bi vsi trije lahko živeli skupaj, brez večjih problemov, je bolj izjema kot pravilo.
Jaz si skoraj upam trdit, da je kar velika verjetnost, da če se preselite vsi trije skupaj, bo to eventuelno pomenilo konec vajine zveze.
Pravilneje bi bilo, da bi si vidva našla svoj kotiček na svetu. Vsi mladiči eventuelno zapustijo svoj brlog in se osamosvojijo; pri ljudeh ni nič drugače. Da bi vsi trije lahko živeli skupaj, brez večjih problemov, je bolj izjema kot pravilo.
Jaz si skoraj upam trdit, da je kar velika verjetnost, da če se preselite vsi trije skupaj, bo to eventuelno pomenilo konec vajine zveze.
Tudi sama za nič na svetu nočem zaživet v troje, ampak vedno bolj mi je jasno, da imam samo dve možnosti: ali bom živela s fantom in taščo ali pa sploh ne bom živela s tem fantom. Nobena od teh možnosti mi ni všeč, pa ne bom zdaj na dolgo razlagala situacije. Ker ti ne znam svetovati, tudi jaz držim pesti zate, da bi skupaj s partnerjem našla način, da bo obema ustrezalo in bosta oba srečna.
Sklepam, da imaš najprej v načrtu temeljit pogovor. Sporoči nam, kaj se bosta dogovorila.
Sklepam, da imaš najprej v načrtu temeljit pogovor. Sporoči nam, kaj se bosta dogovorila.
Ko bom velika, bom Lara Croft.
-
sirova štručka
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 5990
- Pridružen: 09. Dec. 2009 20:57
sirova štručka napisal/-a:In na živce mi grejo starši, ki si dovolijo vezat svoje otroke nase in jim ne dovolijo, da bi le ti živeli svoje življenje.
No ja, otroci tudi niso veliko boljši (tisti, ki so že dovolj zreli), če se "pustijo", da jih starši vežejo na sebe. Če ne obstajajo kakšni objektivni razlogi, da bi otroci ostali doma, potem ni izgovora za tega "otroka", da se drži staršev.
-
sirova štručka
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 5990
- Pridružen: 09. Dec. 2009 20:57
Ja pa ima njegova mama oz. tvoja tašča dovolj denarja da lahko gre na svoje, si kupi stanovanje, skrbi zase??? ker če ga ima, potem te razumem, naj gre na svoje, pa pač potem živi sama.
V nasprotnem primeru-če ženska nima dovolj denarja da skrbi zase, si kupi stanovanje itd. pa je normalno da bo sin poskrebel za njo, (vsaj za neki časa)
To bi tudi namreč jaz naredila če moja mama nebi imela dovolj denarja da ne gre na svoje...Ker če je tak primer, potem najboljše da predlagaš fantu, da vidva kupita stanovanje in vzameta mamo za nekaj časa k sebi, ker če bo ona prispevala denar, potem je logično da iz tega stanovanja nikoli ne bo šla...
V nasprotnem primeru-če ženska nima dovolj denarja da skrbi zase, si kupi stanovanje itd. pa je normalno da bo sin poskrebel za njo, (vsaj za neki časa)
To bi tudi namreč jaz naredila če moja mama nebi imela dovolj denarja da ne gre na svoje...Ker če je tak primer, potem najboljše da predlagaš fantu, da vidva kupita stanovanje in vzameta mamo za nekaj časa k sebi, ker če bo ona prispevala denar, potem je logično da iz tega stanovanja nikoli ne bo šla...
Če sem prav razumela, bodo to hišo, kjer trenutno živijo oče, mama in sin, prodali. Glede na to, da bo zakonska zveza razpadla, se bo premoženje (predvidevam, da je hiša vključena) razdelilo na pol, torej bo dobila polovico vrednosti hiše. S tem si lahko mama kupi stanovanje, sin tako ni upravičen do ničesar.