Preseliti, ali ne preseliti se

[Tamala_mrha]

Pa okej, dvomim da se kdo tako dere, da bi soseda dejansko motilo, ker bi se tako zelo slišalo do njega (razen kjer so tanke stene). Obstajajo tudi taki ja, ampak to so res ful glasni očitno, da se sosedje potem grejo pritožit. Cel blok pa še bolj dvomim, da sliši. Če sosedov sploh ne poznaš, potem pa itak ni problema. Prej slišim kakšno ornk dretje, ko se kakšna družina krega in mam filing, da so blizu fizičnega obračunavanja. Če pa bi slišala kakšen krik v vzdihljaju, ki pa še vedno ne bi bil glasen, ker so stene debele pri nas, se mi ne bi zdelo nič takega. Saj to vsi počnemo. In tudi ni nas malo takih, ki smo že v otroških letih kje slišali te glasove (sicer ne doma, ampak drugje), pa nismo zaradi tega imeli nobenih travm... vse izveš ob pravem času.

[*mala*]

Glede celega bloka je bilo zanalašč pretiravanje. Dvomim da ima katera res take glasovne sposobnosti.
Ampak po mojih izkušnjah so stene v hišah veliko debelejše kot v stanovanjih (seveda spet odvisno od bloka in hiše).

Saj mislim da se tudi staršem nebi zdelo vzdihovanje otrok nič takega Razen če živijo v iluziji, da otroci ne seksamo (kar pogosto mislimo/upamo otroci za starše ).

Samo zanimivo mi je, kako bi bilo vsem grozno, če starši slišijo, če pa sosedje v bloku pa vsem vseeno.

[Tamala_mrha]

Saj tudi meni je. Meni pač ni do tega, da bi me starši slišali, in verjamem da nisem edina. Kaj pa si mislijo tuji ljudje o meni pa mi je vseeno. To, da starši vedo da to počnejo tudi njihovi otroci - to itak. Ampak ne vem, zakaj bi jima bilo potem treba to slišati, ker verjamem, da tudi njima ne bi bilo ravno kul, saj sta tudi sama prihranila meni in sestri kakršne koli zvoke iz njune spalnice.

[*mala*]

Samo kaj pa potem, ko bodo otroci? Kak vam bo pa potem uspevalo biti tiho, če se boste sedaj razvadile z glasnim seksom v stanovanju

[Tamala_mrha]

Ah za to mam še čas razmišljati vsaj še ene 10 let in najti domek, ki bo imel zelo dobro zvočno izolirane stene. Sicer pa, kot sem že rekla, se ne prištevam med glasne, tako da se ni za bat tudi če ne bo "varovalnih" sten.

[Peterca18]

Pa saj ne gre za to, da bi se drla, da cel blok sliši. Če mi2 seksava normalno (sproščeno, delava kar nama paše), naju nobeni sosedi ne slišijo.
Mojega tipa pač skrbi, da bojo starši kaj slišali in se ne sme slišat niti dihanje, niti en škrip postelje, nič.

[jullia_]

To ga razumem. Pri nas so bolj tanke stene in tudi nočem, da cela hiša posluša, kako postelja škripa, kadar je fant pri meni. Saj zaenkrat ni panike, pač bolj paziva, ujameva čas, ko sva sama, ne seksava na postelji,... ampak celo življenje se pa ne mislim tako ozirat na okolico. Tako da pri meni drugo kot selitev niti ne pride v poštev.

[Nica]

Kaj bi ve storile, če se s fantom ne bi mogle sporazumeti kje bosta živela? Recimo, da bi si ve želele živeti nekje kjer bosta popolnoma sama + otroci, če se vama rodijo, medtem ko fant vstraja, da se preselite k njemu, in da si stanovanje uredita zgoraj pri njegovih starših.
Bi vstrajale pri svojem in bi živela vsak na svojem, ali bi se prilagodile, oz. ali imate še kakšno drugo rešitev?

Mi2 trenutno živiva pri njemu na vrhu imava svoje stanovanje (kuhija, kopalnica, spalnica, soba, dnevna) nimava pa lastnega vhoda. Vodo, gretje, smeti, elektriko imamo pa skupi. Nimava nobene besede pri teh stvareh, tako da imava večkrat mrzlo. Ker ko naju ni, predejo gor zaprejo radiatorje, to delajo redno vsak dan + zraven še pobrskajo po stvanovaju, hladnik, omare, celo spalnico. Občasno še posodo pomijejo ali pa kaj drugega. Se vtikajo ali je posteja postlana ali ni. Če pride on pol še kr s flaše direkt šlukne mal alkohola, proba kakšne ostane od kosila. Občasno pride še njegova sestra, ki NIČ ne pospravi za sabo (posoda, wc, odtoki). ITAK da nama to ne paše !! Ampak trenutno nimava druge izbire. Iščeva si manjše stanovanje s čim manjšimi stroški, nič fancy. Potem pa bova gradila hiško, 20km stran od njih, v vasi mojih staršev.

Jaz imam to srečo, da tudi njemu ni za ostat tukaj. Ti pa probaj poiskat moteče razloge, v kolikor ostaneta tukaj kjer sta, pa ga počasi prepričaj v to da gresta stran.

[shania]

Jst bi se verjetno preselila k njemu. Prvo kot prvo zaradi financ, pa še poskusiš ali sploh lahko živita skupaj. Pa itak čez čas tudi tipček verjetno vidi, da bo bolje če gresta na svoje.

[Roberta R.]

ful mi je zanimivo, kako še kar vsi ciljate na svoje hiše in stanovanja.. zakaj taka mentaliteta, da mora nekaj biti tvoje? v grob tako ne moreš nič vzet sabo.. nočem napadat, samo zanima me

Jaz se nikoli ne bi selila ne k mojim staršem, ne k fantovim.. konfliktom se ne moreš izognit.. raje pridem enkrat na teden na čaj, pa da se lepo pogovarjamo in dobro zastopimo, kot pa da se grdo gledamo..

[jullia_]

Jaz se sicer s tabo strinjam, ampak pri najemništvu vidim nekaj težav.
- hiše sploh ne moreš najet, ker jih ni
- stanovanja sicer so, ampak lastnik se lahko kadarkoli odloči stanovanje prodat, pa si v riti, ko si moraš na vrat na nos iskat novo bivališče. Po možnosti si pri tem vezan na stalno službo, vrtec/šolo za otroke in si ne moreš ravno prosto izbirat lokacije, kar ti še dodatno zmanjša izbiro
- najemnine so v primerjavi z obrokom kredita blazno visoke. 500 evrov najemnine vs. 600 evrov kredita. V bistvu se res ne splača.

[Roberta R.]

sej mislim da bojo počas tut hiše iskale sostanovalce.. k bojo dal davek na nepremičnine.. pri nam v vasi je skoraj polovica hiš napol praznih oz. not živita ata in mama.. v dvo ali tronadstropnih hišah, zato ker od domačih noben ni hotel ostat doma, pa bohnedej prodat, raj živet od drobtinic, da lahko hišo vzdržujejo. Sej razumem, da so pustil notr "dušo" k so jih večino gradili sami.. ampak res je žalostno, kok bivalnega prostora gre v nič. Js upam, da se bo to mal uredilo počasi..
Ok, pa da si kupiš stanovanje, zato da je za ziher.. ok. ampak gradnja hiše z nule, kokr majo nekateri v načrtih.. to mi je ful zanimivo.. sicer se pa verjetno niti ne zavedajo vseh težav, stroškov itd. me prav zanima, kje bodo pristali ti ljudje

[jullia_]

Pri nas je točno tako. V naši hiši ne more biti dveh ločenih stanovanj, za dva človeka je pa absolutno prevelika. Ampak jaz ne mislim nadaljnih 30, 40 let (če bo bog dal) živet skupaj s starši, ker vidim, kakšen safr je to.
Hkrati pa dvomim, da bo mami hotela hišo prodat, glede na to, da že od rojstva živi tu.
Torej bom jaz najela kredit, onadva bosta pa vzdrževala 3x preveliko bajto. Ali pa se bom uklonila in živela v konstantnih konfliktih.

[Roberta R.]

Mah pa sej je skorej pri vseh tako.. so vsi gradil bajte še za otroke alpa vnučke, otroci pa bežijo.. tut pr nam se spomnem, ko smo prodali zgornji štuk (ko sta se starša ločila), je moja babi skor odgriznla glavo očetu, češ kako si drzne vzet nama prostor čeprav midva z bratom oba veva, da ne ostaneva doma pod nobenim pogojem..

[g00fy_qa]

Ok, pa da si kupiš stanovanje, zato da je za ziher.. ok. ampak gradnja hiše z nule, kokr majo nekateri v načrtih.. to mi je ful zanimivo.. sicer se pa verjetno niti ne zavedajo vseh težav, stroškov itd. me prav zanima, kje bodo pristali ti ljudje

Zakaj naj bi imel nakup stanovanja toliko prednosti pred gradnjo hiše? Če hočeš kupiti stanovanje v LJ ali zgraditi hišo pri nas na vasi, te stane nekje enako. S tem da imaš pri hiši ogromno plusov, ki jih pri stanovanju niti približno ni (ali pa jih samo jaz vidim?).

To, da se ljudje ne zavedajo stroškov gradnje in kje bodo pristali, je povsem neumestna izjava.

Meni niti na kraj kraja pameti ne pade, da bi plačevala najemnino, ko se enkrat ustalim. Hiša je edina opcija, ki jo sprejemam. Tudi zato, ker hočem imeti svoj prostor urejen TOČNO tako, kot meni ustreza in kot je meni lepo, to pa med drugim vključuje tudi dovolj velik radij prostora "samo zame", ki jih v blokih ipd. nimaš.

Saj vsak naredi kakor hoče, jaz povsem podpiram ljudi, ki se odločijo živeti v stanovanjih. Ampak nikoli ne bi nikomur svetovala večno plačevanje najemnine, vsaj v sedanjih razmerah ne.