Pa kaj je z mano?

[dolce_chicco]

Ampak fantje mi pa kar začnejo presedati.

... ali si do zdaj imela same napačne (saj veš kako pravijo, da v življenju spoznaš veliko napačnih ljudi preden spoznaš pravega), ali pa (še) nisi pripravljena na resno zvezo.

[emanuela]

^^se strinjam.
You have to kiss a lot of frogs to find a prince.
Pa še ta ne bo princ, idealnega ni....samo približni približki
OT:dolce_chicco, s tem avatarjem si mi veliko bolj všeč...

[positive vibration]

Ful me zanima o kakšni svobodi tukaj govorite? ne zajedljivo, čist tako me zanima.. kakšno svobodo ste zgubile v zvezi? Js namreč razen tega, da nimam svobode seksat ali se poljubljat s komerkoli, nisem zgubila ničesar pomembnega.. Samo tako me zanima

No...ne morš glih počet vsega, kar bi, če bi bla samska, ne? Ni povezano neposredno s partnerjem, v veliki meri pa podzavestno vpliva na tvoje odločitve. Npr. omejiš večerne izhode, čage s kolegicami, večere preživljaš z njim, ker se ti nekako zdi to bolj prav, čeprav bi morda bolj uživala kje zunaj. Sprejemaš kompromise - lažje se koncentriraš v nočnih urah in se takrat lažje učiš, delaš za službo, vendar se prilagodiš partnerjevim željam in to opraviš v dopoldanskem času, da sta lahko zvečer vsaj malo skupaj in greta skupaj v posteljo.
Spreminjaš svoje navade - npr. če ti paše jest takrat, ko si lačna in se ne oziraš na redne obroke, partner pa je zelo strikten glede rednih obrokov (prava južna mora bit, brez krompirja in pečenke seveda ne gre ), avtomatično začneš jest takrat, ko tudi on je, čeprav tvojemu telesu to ne paše, ampak se ti zdi tako prav in običajno.

Meja med kompromisi, prilagajanjem in neomejeno svobodo je včasih zelo tanka. Še tanjša je meja med kompromisom, ki je posledica svobodne izbire ( =neomejena svoboda) in kompromisom, ki ga sklenemo zaradi občutkov krivde, slabe vesti, "samoumevnega vedenja v zvezi"... ( =omejevanje svobode).

[marjancax]

^^Res je, čisto podzavestno se prilagajamo, tako da še sami ne vemo kdaj. Kakor sta dva in hočeta nekaj skupaj počet, se je treba uskladit in je že prilagajanje.

[dolce_chicco]

Ful me zanima o kakšni svobodi tukaj govorite? ne zajedljivo, čist tako me zanima.. kakšno svobodo ste zgubile v zvezi? Js namreč razen tega, da nimam svobode seksat ali se poljubljat s komerkoli, nisem zgubila ničesar pomembnega.. Samo tako me zanima

No...ne morš glih počet vsega, kar bi, če bi bla samska, ne? Ni povezano neposredno s partnerjem, v veliki meri pa podzavestno vpliva na tvoje odločitve. Npr. omejiš večerne izhode, čage s kolegicami, večere preživljaš z njim, ker se ti nekako zdi to bolj prav, čeprav bi morda bolj uživala kje zunaj. Sprejemaš kompromise - lažje se koncentriraš v nočnih urah in se takrat lažje učiš, delaš za službo, vendar se prilagodiš partnerjevim željam in to opraviš v dopoldanskem času, da sta lahko zvečer vsaj malo skupaj in greta skupaj v posteljo.
Spreminjaš svoje navade - npr. če ti paše jest takrat, ko si lačna in se ne oziraš na redne obroke, partner pa je zelo strikten glede rednih obrokov (prava južna mora bit, brez krompirja in pečenke seveda ne gre ), avtomatično začneš jest takrat, ko tudi on je, čeprav tvojemu telesu to ne paše, ampak se ti zdi tako prav in običajno.

Meja med kompromisi, prilagajanjem in neomejeno svobodo je včasih zelo tanka. Še tanjša je meja med kompromisom, ki je posledica svobodne izbire ( =neomejena svoboda) in kompromisom, ki ga sklenemo zaradi občutkov krivde, slabe vesti, "samoumevnega vedenja v zvezi"... ( =omejevanje svobode).

Imaš prav, ampak to še vseeno ni omejitev svobode o kateri je govorila Roberta, ker večina ljudi jemlje zvezo kot omejitev svobode, a je jaz osebno ne smatram kot tako. Glede prilagajanja pa je logično, da se včasih nezavedno prilagajamo in usklajujemo s partnerjem, kar je tudi logično. Jaz v zvezi še vedno normalno hodim ven, on itak že prej ni hodil kaj dosti ven, razen občasno se dobi s prijateljem ali kolegi po službi, tako da eden drugega ne omejujeva in se glede tega nisva kaj dosti (si upam trditi da skoraj nič) spremenila, odkar nisva več samska.

[marjancax]

^^Mogoče se ti nisi, ampak večina se. Vsaj moje prijateljice so se zelo. Nikamor več ne grejo same, ves čas nekaj pedenajo tipa doma.
Jaz pa si ne predstavljam, da ne bi mogla nikamor it in bi bila ves čas priklenjena za štedilnika.

[Špela89]

Se strinjam z dolce_chicco. Meni veza popolnoma nič ne jemlje svobode. Še vedno normalno hodim ven in se dobivam s svojimi prjatlji. Pa tut nobene dejavnosti nisem skenslala zarad fanta. On pa tudi ne. In to se mi zdi zdravo za vezo.
Punce, ki se pa prilagajajo na način, da ne počnejo več stvari, ki so jih z veseljem počele, preden so imele fanta, pa naj se zamisljo, če so to res one ..

[purple_rain]

Se strinjam z dolce_chicco. Meni veza popolnoma nič ne jemlje svobode. Še vedno normalno hodim ven in se dobivam s svojimi prjatlji. Pa tut nobene dejavnosti nisem skenslala zarad fanta. On pa tudi ne. In to se mi zdi zdravo za vezo.

Tole sem hotela tud jz dodat, ja.
Takole kvazi odrekanje svobodi je precej zgrešeno, lahko večkrat vidimo, ker največkrat pripelje do tega, da se punce (hm, a kdo pozna primer kakšnega fanta, ki bi to naredil? Dvomim. ) skoraj odpovejo prijateljicam..

[dolce_chicco]

Glede odrekanja hobijem, prijateljicam ipd. so ženske itak "zmagovalke" na tem področju, moški ponavadi obdržijo svoje navade oz. počnejo še naprej tisto kar so prej, ko so bili še samski. Že ničkolikokrat sem doživela, da je prijateljica govorila kako pa se ona v zvezi ne bo nikoli spremenila, nakar spozna nekoga, s katerim začne dejtati in postaneta par, že ne obstaja več nič drugega kot njen ljubi.

[Roberta R.]

^^Mogoče se ti nisi, ampak večina se. Vsaj moje prijateljice so se zelo. Nikamor več ne grejo same, ves čas nekaj pedenajo tipa doma.
Jaz pa si ne predstavljam, da ne bi mogla nikamor it in bi bila ves čas priklenjena za štedilnika.

Dobro ja, to je druga skrajnost.. tut js sm že imela kkšno tako kolegico..
ampak tega si js ne predstavljam kot normalno zvezo.. da sta ko rit pa gate.. js osebno se nisem nobeni stvari odpovedala.. razen pač kar je blo omenjeno, itak se prilagajam, da kakšne stvari prestavim pol na dni ko pač nisva skupaj.. pa ne zato ker je tako bolj prav.. zato ker meni paše preživet čas z njim je pa res da sva midva skupaj 3 dni na teden, in mam prostega časa kr dovolj

[positive vibration]

Dobro, no, zdaj ste šle že v skrajnosti, kot je opustitev družbe in hobijev. Jaz nisem govorila o tako skrajnih omejitvah.

Če pa pogledam osebno pri sebi, sem se zelo omejila že s tem, ko sem se preselila k njemu. Avtomatično nisem več s svojo družino toliko, kot bi želela in sem izgubila mnogo stikov v svojem kraju, za kar mi je sicer zelo žal in se sramujem tega, ter skušam to razbito vazo nekako zaflikat zadnje čase...

[marjancax]

Za nekatere so skrajnosti, za druge ne, ker nekatere se zaradi fanta odpovejo vsemu in vsem.
Vem pa tudi za primer, ko jr punca hodila na trening in jo je fant zasledoval kam hodi-ljubosumje pač. In je prenehala s treningom, da je bil najbolj mir. Če to ni prilagajanje.

[Stripy]

Za moje pojme se itak prilagajaš nonstop, kjerkoli si pač vpet v medsebojne odnose. Tud pri kolegicah gre za neke vrste prilagajanja (enkrat maš čas, drugič ga nimaš, pa si ga vzameš za kako kavico, sprehod) tud v službi, kdaj pa kdaj te direktor mogoče prosi, če lahko še kako stvar dokončaš, čeprov je konc tvojga delovnega dne, pa vsaj pomoje tuki ni nekega velikega problema. Zakaj bi bil torej pri odnosu punca- fant?

je že res, da maš potem bolj malo časa za ostale stvari, ampak saj, kje pa piše, da sta skupaj 24/7?

Marjancax, pomoje samo še nisi srečala tapravga. Ko bo prišel, ti bo pa tko zamajal tla pod nogami, da se boš še rada kdaj pa kdaj prilagodila.

Škoda sploh razmišlat o tem, kaj naj bi blo narobe s tabo. Jst mislim, da nič, sam more te en res ornk zmest.

[dolce_chicco]

Zame so to skrajnosti. To, da ne vidiš družine, če se preseliš k fantu... isto je pri meni, ampak to je prilagajanje (no, jaz sem se že zaradi faxa morala preseliti, ne zaradi njega). Glede prijateljstev v mojem domačem kraju pa so se stiki že itak prej izgubili, tako da on pri tem ni igral nobene vloge, ker imam večina prijateljev in kolegov tukaj kjer zdaj živim. Pač, poznam pa tudi take, ki živijo nekaj par km vstran od mene, prej smo se družile, zdaj celotni dan prilagodijo na podlagi tega kaj počne fant. To se meni osebno ne zdi normalno. Tudi, ko imajo čas, nimajo volje (?) iti na kavo s prijateljico, razen če pride do kakšnih problemov v zvezi in rabijo tolažilno kavo. I feel sorry for them, ker so to vredu punce, ki pa so dopustile, da jim je zveza na prvem mestu - kar je lahko, ni panike, ampak ne vedno in povsod, ker tudi njihovim moškim to ni. In od teh punc gre samo pri eni za tak primer, da ji tip omejuje svobodo, ostale imajo "zdrave" zveze, kjer jih tipi ne nadzirajo kaj naj delajo in kdaj.

[Roberta R.]

Za nekatere so skrajnosti, za druge ne, ker nekatere se zaradi fanta odpovejo vsemu in vsem.
Vem pa tudi za primer, ko jr punca hodila na trening in jo je fant zasledoval kam hodi-ljubosumje pač. In je prenehala s treningom, da je bil najbolj mir. Če to ni prilagajanje.

Ja ampak, če tak način tebi ne paše, se pač ne spuščaš v tako zvezo, oz. ne dovoliš, da bi nekdo na tak način hodil po tebi (kot v zadnjem primeru, ki je res skrajnost).. sej si sam izbereš partnerja, ti si pač ne boš izbrala takega, zarad katerga bi mogla se odpovedat stvarem, ki jih imaš rada, takega, ki bo poleg tebe še vedno imel svoje življenje in takega, ki ne bo bolestno ljubosumen. Samo zato, ker obstajajo tudi taki fantje in take zveze, še ne pomeni, da zdej pa kar obupaj nad vsem.
In ja, to so skrajnosti.. to nikakor ne more spadat pod "zakaj ne-imeti fanta", ker je načeloma zadeva odvisna samo od tebe. Sej so une punce same krive, da odjeb*jo svet, pa ni važno a zaradi pritiska s strani fanta, a so to storile po svoji želji.