Ne poznam nikogar, ki bi mu nekakšna delavnica pomagala, da "osebno zraste" in postane samozavesten.Kdor ima pa kakšne resne travme iz otroštva in ga to zavira, pa naj obišče psihiatra.
Tudi mene je bilo v puberteti strah marsičesa.Tam v 1-2 letniku srednje šole nisem znal prebrati enega referata, ne da bi se mi tresel glas.To so pač stranpoti odraščanja, iskanja samega sebe. Na faksu sem pa potem moral predstaviti seminarsko pred celim oddelkom in takrat sem videl, da je za mene samega najbolje, da čimprej postanem samozavesten.Samozavest je v resnici stvar odločitve, vsak se lahko odloči, da bo samozavesten.Konec koncev, če ne prej, te življenje v to prisili, ne moreš vnedogled čepeti v nekem kotu in pustiti, da drugi pometajo s tabo.
Kratek načrt, kako postaneš samozavesten: najprej si spucaš glavo in si rečeš, da nisi nič slabši od drugih.Potem delaš stvari, ki te veselijo, ali so to hobiji, interesne dejavnosti, karkoli.Skupaj z uspehi na različnih področjih raste tudi samozavest.
Čas vse poštima, verjemi.Če je pri meni, ki se imam za čisto povprečnega človeka, ni razloga, da pri drugih ne bi.
Strah pred družbo
-
Lady_Cristina
- Debatorica
- Prispevkov: 428
- Pridružen: 10. Jun. 2009 20:12
- Kraj: Graz
novapunca napisal/-a:Poišči kaj je vzrok tega strahu (kakšna slaba izkušnja), mogoče ni nujno, da gre za pomanjkanje samozavesti.
Jaz sem imela isti problem, ampak pri meni je bila napačna vzgoja kriva. Tudi kasneje ko sem pridobila samozavest, nisem rada šla v družbo. To sem prebolela, ampak včasih se še vseeno zgodi, da bi si rada šla po čaj v kuhinjo, ampak tam sedi kup kolegov od cimre in rajši počakam da grejo
A vida é bela. Só tens de a tornar bela. <3