Strah pred družbo

[Kaliope]

Živjo!
Jaz imam en problem, in to je strah pred družbo... povsod: v šoli, trgovinah, barih, zabavah....se vedno "skrivam" v kakšnem kotu in poskušam bit neopazna...
pa me zanima, kako bi to spremenila...če mate kakšn predlog, prosim povejte....tnx

[Liefde]

Ker je tu po moje problem zelo nizka samopoda, moraš delat na tem, si bit všeč, se trudit za svoje uspehe, se pohvalit in spodbujat in seveda it čim več med ljudi, da se sčasoma strah premaga. Pri marsikomu ni tako enostavno in potrebuje strokovno pomoč.

[barbika_444]

Obisk psihoterapevta.

[Tejax]

Verjetno je res najbolje, da obiščeš psihoterapevta. Kar brez odpora in strahu k njemu, on je tam za to, da ti pomaga!

[TOM-Lady]

Če imaš res to željo, se spremenit, potem delaj na tem, poskusi sama, morda ti bo ščasoma šlo na bolje, v nasprotnem primeru, pa obisk in pogovor z psihoterapevtom. Škoditi nima kej

[Jela]

Zakaj se skrivaš? Razlog za tako obnašanje.. Česa se bojiš?
Za začetek si lahko na ta vprašanja odgovoriš in zatem razmisliš kako bi ta strah oziroma, karkoli je že narobe, lahko odpravila.

[prinzessin]

Meni se je neki let nazaj dogajalo točno to. Prav bala sem se vsega in vseh okoli mene, ne glede na prostor in čas. Potem sem si pa začela govoriti, naj vsak dan naredim kakšen korakec v to smer. Npr: strah me je bilo vprašati šoferja avtobusa, če pelje do naslednje postaje ali ne. In sem se prisilila, da sem ga vprašala in veš kaj? Čisto nič ni bil strašljiv/nesramen ali karkoli. Tako se je potem nabiral korak za korakom in moja samozavest je kar hitro rasla

Poskusi z majhnimi cilji. Vsak dan nekaj. Itak da boš včasih naletela na bedake, ampak zaradi njih se nikar ne sekiraj. Njihovo obnašanje je njihov problem, ne tvoj.

Lahko poskusiš tudi psihiatra, sama sem nekajkrat šla(v zvezi z drugimi stvarmi) in mi je res pomagalo.

Držim pesti

[pikica83]

Meni so dosti pomagale psihološke knjige, predvsem za samozavest, samopodobo... Če želiš pošlji zs, pa ti lahko pošljem kakšne naslove. Pa tudi kakšne oddaje o tem sem gledala, pomaga tudi, če se vpišeš na kakšne tečaje, oziroma delaš nekaj kar te veseli v skupini, kaj jst vem: Aerobika, ples, jeziki... in tam spoznaš osebe, s katerimi navezeš stik ali one s tabo.

[Kaliope]

hvala vsem se bom potrudla sj najbrž to izvira še iz OŠ pa gimnazije :S

[kalanhoja]

Jaz sem tudi oseba, ki rajši ostaja zadaj nevidna kot, da se sili v ospredje in želi biti opažena. Ne, da bi me bilo strah, ampak enostavno mi tako bolj paše. Rada sem v družbi ene osebe s katero se lahko sproščeno in iskreno pogovarjam. Ne maram pa biti v množici, ker se enostavno ne počutim dobro in mi ni več do komentarjev, vzdušja. Dobim občutek, da se v skupini nekateri trudijo izstopati, se delajo zanimive, bolj pomembne in ni več tistega iskrenega kontakta.

[purple_rain]

Jaz sem tudi oseba, ki rajši ostaja zadaj nevidna kot, da se sili v ospredje in želi biti opažena. Ne, da bi me bilo strah, ampak enostavno mi tako bolj paše. Rada sem v družbi ene osebe s katero se lahko sproščeno in iskreno pogovarjam. Ne maram pa biti v množici, ker se enostavno ne počutim dobro in mi ni več do komentarjev, vzdušja. Dobim občutek, da se v skupini nekateri trudijo izstopati, se delajo zanimive, bolj pomembne in ni več tistega iskrenega kontakta.

Do pikice se strinjam.

Dodala bi še, ker pač to opažam pri sebi, da ima (ne)zadovoljstvo s samim seboj velik vpliv na to kako se (ne)počutimo v družbi. Če ima človek zdravo mero samozavesti, mu ne more biti hudega; če je pa pomanjkanje le-te (iz takega ali onakvega razloga), se potem to valda tudi odraža v naši "drži" v svetu.

[Kaliope]

ma sj to je problem, jaz ne vem, kako naj si dvignem samozavest, ko so pa taki ljudje, ki mi jo zmeraj porušijo, pa še proč od njih ne morem ....ma nekej bo že..

[matejka**]

Živjo!
Jaz imam en problem, in to je strah pred družbo... povsod: v šoli, trgovinah, barih, zabavah....se vedno "skrivam" v kakšnem kotu in poskušam bit neopazna...
pa me zanima, kako bi to spremenila...če mate kakšn predlog, prosim povejte....tnx

Tudi jaz sem bila takšna. Še na fax sem prišla (pred 3 leti) prestrašena, kaj če koga ne bo k predavanju, ki ga poznam iz SŠ? Sem bila tudi takšna, da sem težko pristopla do drugih ljudi...In potem se je zgodilo nekaj česar me je blo strah - nobenga od mojih sošolcev iz srednje ni bilo na predavanjih. In mi je bilo grozno. Pa sem si v istem dnevu našla družbo za celo življenje Sem se sprijateljila z dvema puncama, ki sta mi zgledali okej in tako se je začelo. vedno manj sem se zadrzevala, vedno več ljudi - sošolcev sem spoznala in se začela druziti tudi z fanti (ki so bili druzba čist do konca letnika ko sta tisti 2 punci pustile ta fax).
Sem imela tudi sama probleme iz oš in bla čist brez samozavesti, sedaj pa klepečem kot sraka vsaki dan.

imam pa tudi sošolca z istim problemom kot ti. Sedaj mi je celo uspelo, da se je malo začel druzit z mano (1,5 se z nobenim sošolcem ni pogovarjal v živo in tudi za sebe se drzi). Opažam pri njem da se ne zna sprotit ko je v javnosti in ne spusti ljudi do sebe.

Dvigneš si jo z tem, ko se ne sekiraš kaj si drugi mislijo o tebi. recino za kakšno oceno, če ne dobiš tiste ki si jo želiš pa se iz tebe delajo norca, se naslednič še bolj potrudiš da jo boš dosežeš ne glede na to kar je potrebno za njo. in ko jo boš dosegla, boš vidla da je super, ne glede na to kaj bodo drugi rekli. Tako je za vsako stvar. V glavnem, ne sekiraj se kaj si drugi mislijo o tebi, ker takšno je življenje, skoz je nekdo ki ti hoče škodovat.
lp

[Selinchy]

Živjo!
Jaz imam en problem, in to je strah pred družbo... povsod: v šoli, trgovinah, barih, zabavah....se vedno "skrivam" v kakšnem kotu in poskušam bit neopazna...
pa me zanima, kako bi to spremenila...če mate kakšn predlog, prosim povejte....tnx

Heh, ravno danes sva s kolegico imeli seminar na to temo, torej duševne motnje in fobije v adolescenci. To, kar ti opisuješ, je le oblika plašnosti, ki pa se v tvojem primeru že nekoliko nagiba k socialni fobiji. To pomeni, da te je strah pred avtoriteto in osebami, ki ti niso preveč blizu, a si primorana se zadrževati v njihovi bližini - mogoče ti ravno oni tudi spodkopavajo samozavest, kot si že omenila. Strah pa te je tudi na javnih mestih, verjetno tudi pred javnim nastopanjem. Zdaj to glede psihoterapevta .... ni nujno. Če si dovolj močna osebnost in veš, kaj hočeš (pomoje ti je marsikaj jasno, glede na to, da si celo sama pripravljena priznati svoj strah in si ga spoznala), se boš potrudila, da ga premagaš. Veš, kaj pravijo ... s strahom se je treba soočiti. Če pa se hočeš v družbi dobro obnesti, je pomembno, da sama pri sebi razmisliš in si dopoveš, da si dobra, v redu oseba, da si ne zaslužiš žalitev (tako da se boš tudi postavila zase), da pokažeš, da si močna in samozavesatna oseba.

Pomembno je, da se ob podpori staršev ali pač dobrih prijateljev, zavestno lotiš svojih težav in jih poskušaš rešiti. Če pa vseeno čutiš, da ne gre in si izčrpala bolj kot ne vse opcije, potem pa se le obrni na psihoterapevta.

Pa veliko sreče!

[*mala_miška*]

Zanima me, če je kdo bil kdaj na kkšnem seminarju/delavnicah kjer ti pomagajo pri "osebni rasti" pa če lahko pove svoje izkušnje kako je bilo, kako to sploh zgleda itd.