Lep pozdrav od Horusa 
Razhod s fantom
-
Horus
sončk napisal/-a:Pomoje da še nisi doživela hudega razhoda, ker se takrt počutš kot da si v limonadi. Tud men je nerodno k zdej pogledam nazaj, sam takrt se ti res svet sesuje... Hteo, ne hteo
Mah v najstniških letih je itak vsak, v katerega se punca zaljubi "ljubezen njenega življenja".Ene imajo tako za sabo že 10 ali več "ljubezni svojega življenja", heh.
Džeki napisal/-a:sončk napisal/-a:Pomoje da še nisi doživela hudega razhoda, ker se takrt počutš kot da si v limonadi. Tud men je nerodno k zdej pogledam nazaj, sam takrt se ti res svet sesuje... Hteo, ne hteo
Mah v najstniških letih je itak vsak, v katerega se punca zaljubi "ljubezen njenega življenja".Ene imajo tako za sabo že 10 ali več "ljubezni svojega življenja", heh.
Ni samo v najstniških letih to, da misliš da je nekdo mr.right potem pa se razideta in se ti za nekaj časa svet podre. Nekateri pač bolj čustveno doživljamo zveze in nam ni za vse ravno.
Kokica87, ne se sekirat. Tvoj bivši je pokazal pravi obraz. Če bi te on imel resnično rad, ne bi šel z drugo, niti si tega ne bi smel privoščit.kokica87 napisal/-a:Ni samo v najstniških letih to, da misliš da je nekdo mr.right potem pa se razideta in se ti za nekaj časa svet podre. Nekateri pač bolj čustveno doživljamo zveze in nam ni za vse ravno.
-
green girl
- Sramežljivka
- Prispevkov: 1
- Pridružen: 06. Jul. 2007 14:11
jst se še ne zajdem tolk tuki, ker sem nova. imam pa tud jst problem, ki se veže na razhod s fantom, tako da bom poskušla kar tukaj napisati svoj problem in ne bom odpirala nove teme.
Razlogi zakaj sem ga zapustila: je zelo težak po karakterju (to mi je povedal že takoj ko sva se spoznala, je pa tudi že takrat povedal, da bi se rad spremenil, pa ne zna); kdaj kar teži; včasih ga že malenkost čustveno popolnoma vrže iz tira in dela »scene«; ko sem tečna in sitna, je zadnje čase postal tudi on takoj siten in tečen češ kaj je spet storil narobe (čeprav je bilo zelo malokrat, da sem bila zarad tega sitna); zelo težko mu je kaj dopovedati in posledično težko kaj spremeni na sebi; njegova družina je totalno drugačna od moje in nikakor mu nisem mogla dopovedati, da se je pri nas treba obnašati po »naših« pravilih; ne spoštuje starejših, do vseh se obnaša kakor da so »skup ovce pasli«; na momente ljubosumen na eno mojo prjatlco; nehal je predlagat stvari, ki bi jih lahko počela skupaj, ker sem baje vse začela zavračat in se zmrdovat; še zdej ne ve kaj si zares želi počet v lajfu pa jih ima 24; fax mu je zadnja briga.
poleg tega tud moji starši niso ravno navdušeni nad njim. pravijo, da bi lahko imela boljšega in da bi zarad njega imela sam težave, ker jih ma že on veliko..
imava se še vedno ful rada, ko sem mu povedala, da je konec, sva oba jokala kot dež...in zdej po enem tednu ga ful pogrešam.
kaj vi menite? je možno da se spremeni, če mu dam še eno šanso? a se vam teli razlogi sploh zdijo tehtni, al sem sam jst pod vplivom staršev naredila iz muhe slona?
Razlogi zakaj sem ga zapustila: je zelo težak po karakterju (to mi je povedal že takoj ko sva se spoznala, je pa tudi že takrat povedal, da bi se rad spremenil, pa ne zna); kdaj kar teži; včasih ga že malenkost čustveno popolnoma vrže iz tira in dela »scene«; ko sem tečna in sitna, je zadnje čase postal tudi on takoj siten in tečen češ kaj je spet storil narobe (čeprav je bilo zelo malokrat, da sem bila zarad tega sitna); zelo težko mu je kaj dopovedati in posledično težko kaj spremeni na sebi; njegova družina je totalno drugačna od moje in nikakor mu nisem mogla dopovedati, da se je pri nas treba obnašati po »naših« pravilih; ne spoštuje starejših, do vseh se obnaša kakor da so »skup ovce pasli«; na momente ljubosumen na eno mojo prjatlco; nehal je predlagat stvari, ki bi jih lahko počela skupaj, ker sem baje vse začela zavračat in se zmrdovat; še zdej ne ve kaj si zares želi počet v lajfu pa jih ima 24; fax mu je zadnja briga.
poleg tega tud moji starši niso ravno navdušeni nad njim. pravijo, da bi lahko imela boljšega in da bi zarad njega imela sam težave, ker jih ma že on veliko..
imava se še vedno ful rada, ko sem mu povedala, da je konec, sva oba jokala kot dež...in zdej po enem tednu ga ful pogrešam.
kaj vi menite? je možno da se spremeni, če mu dam še eno šanso? a se vam teli razlogi sploh zdijo tehtni, al sem sam jst pod vplivom staršev naredila iz muhe slona?
-
Horus
Najbolj smešno je, da ženske ponavadi želijo spreminjati tisti segment fantove osebnosti, na katerega so se v bistvu zapalile, ampak tega itak nikoli ne poštekajo.
Npr., banalen primer. Ko se zapali zanj, se zapali KER je "jebač"; ko sta nekaj časa skupaj, pa od jebača pričakuje, da bo naenkrat miren, zvest, ne bo gledal drugih žensk..
Green girl, tip se ne bo spremenil. Vzami ali pusti.
Npr., banalen primer. Ko se zapali zanj, se zapali KER je "jebač"; ko sta nekaj časa skupaj, pa od jebača pričakuje, da bo naenkrat miren, zvest, ne bo gledal drugih žensk..
Green girl, tip se ne bo spremenil. Vzami ali pusti.
Meni se ne zdi smiselno začet zvezo oz. bit v zvezi s človekom, če nisi prepričan, da boš lahko njegove slabe lastnosti brez problema prenašal tudi če ta trenutek zveš, da se ne bodo nikoli spremenile.
Poleg tega se ljudje povprečno gledano NE spreminjajo in to zato, ker je težko. Ti hočeš bit njegova punca, ne njegova terapevtka. In verjemi, razlika je ogromna.
Poleg tega se ljudje povprečno gledano NE spreminjajo in to zato, ker je težko. Ti hočeš bit njegova punca, ne njegova terapevtka. In verjemi, razlika je ogromna.
Mene je sram priznat, ampak zadnje čase razmišljam o razhodu. Skupaj sva 7 mesecev. Problem je tudi v tem, da imam kmalu maturantski ples in v vsej tej negotovosti glede fanta hočem imeti na ta dogodek lep spomin (ne pa, da greva 2 tedna po maturancu narazen). Fant me pri tem razume, saj sva o tem že govorila.
Ker je to fantova prva zveza, dela nekakšne "začetniške" napake. Razumem, da me ima rad in da hoče pustit dober vtis, ampak ne toleriram laži. Vedno mi obljublja, da mi bo povedal vse (čeprav tega od njega ne zahtevam), potem pa se mi njegovi prijatelji vključno s fantom posmehujejo, ko šele od njih po naključju zvem, da je celo noč preživel v diskoteki, meni pa lagal, da je bil drugje. V bistvu menim, da ni treba lagati če ničesar ne prikrivaš, a ne? Nikoli mu ne težim zaradi izpitov, vendar mi laže da se uči, nato pa mi tik pred zdajci pove, da ni bilo z učenjem nič in da bo ta izpit spustil.
Zdaj, ko je imel izpite, je postal nekoliko posesiven. Res je, da ne kažem čustev toliko kot on, vendar zame spraševanje v stilu "a si kej moja/a me maš kej rada?" 10x na dan ni normalno. Ampak to je nekoliko uspel zatreti.
Sem nekoliko ljubosumna, res pa je, da je on še bolj. Ker grem študirat v kraj, ki je 250km oddaljen od njegovega študijskega kraja, me velikokrat vpraša, če mu lahko "obljubim, da ne bom nikogar spoznala". Vse to mi gre res na živce... Vem, da me ima zares rad, ampak tolikokrat me nenamerno prizadene in to se mi zdi najhuje.
Zadnjič je bil jezen name in potem je govoril z neko punco (s katero sta bila nekajkrat skupaj, a je bil vanjo zaljubljen 3 leta), nato pa mi je po delčkih povedal, da ji je potožil zaradi mene in ga je ona potolažila, češ da sem v redu punca, posledično pa se zvečer, ko sva govorila po telefonu, ni znesel name! Nisem težila, ker je govoril z njo (tudi jaz kdaj govorim z bivšim), ampak idiotsko se mi zdi, da ona tako vpliva nanj. Če logično sklepam, bi mu lahko ona o meni nabila vse sorte, on bi se pa zaradi tega znesel nad mano. Naravnost trapasto, če pomislim, da večkrat zatrdi da sem njegova najboljša prijateljica in da najprej vse pove meni. Očitno ne.
Velikokrat mi reče kaj izredno nesramnega. Tudi jaz imam smisel za humor, ampak včasih je kaj res preveč. Za vse mu je res hudo in se vedno opraviči, ko vidi, kaj je zinil. Ampak meni je pa hudo. Moja prva zveza je trajala 2 leti in prestala sem veliko hudega, vmes je bilo varanje, pisanje nagnusnih sporočil drugim puncam, na koncu pa še popolno ignoriranje... Nočem, da se ponovi.
Tudi jaz nisem brez napak in vem, da sem že povzročila kakšen nesporazum. Ampak končni izkupiček...
Zanima me vaše mnenje.
Ker je to fantova prva zveza, dela nekakšne "začetniške" napake. Razumem, da me ima rad in da hoče pustit dober vtis, ampak ne toleriram laži. Vedno mi obljublja, da mi bo povedal vse (čeprav tega od njega ne zahtevam), potem pa se mi njegovi prijatelji vključno s fantom posmehujejo, ko šele od njih po naključju zvem, da je celo noč preživel v diskoteki, meni pa lagal, da je bil drugje. V bistvu menim, da ni treba lagati če ničesar ne prikrivaš, a ne? Nikoli mu ne težim zaradi izpitov, vendar mi laže da se uči, nato pa mi tik pred zdajci pove, da ni bilo z učenjem nič in da bo ta izpit spustil.
Zdaj, ko je imel izpite, je postal nekoliko posesiven. Res je, da ne kažem čustev toliko kot on, vendar zame spraševanje v stilu "a si kej moja/a me maš kej rada?" 10x na dan ni normalno. Ampak to je nekoliko uspel zatreti.
Sem nekoliko ljubosumna, res pa je, da je on še bolj. Ker grem študirat v kraj, ki je 250km oddaljen od njegovega študijskega kraja, me velikokrat vpraša, če mu lahko "obljubim, da ne bom nikogar spoznala". Vse to mi gre res na živce... Vem, da me ima zares rad, ampak tolikokrat me nenamerno prizadene in to se mi zdi najhuje.
Zadnjič je bil jezen name in potem je govoril z neko punco (s katero sta bila nekajkrat skupaj, a je bil vanjo zaljubljen 3 leta), nato pa mi je po delčkih povedal, da ji je potožil zaradi mene in ga je ona potolažila, češ da sem v redu punca, posledično pa se zvečer, ko sva govorila po telefonu, ni znesel name! Nisem težila, ker je govoril z njo (tudi jaz kdaj govorim z bivšim), ampak idiotsko se mi zdi, da ona tako vpliva nanj. Če logično sklepam, bi mu lahko ona o meni nabila vse sorte, on bi se pa zaradi tega znesel nad mano. Naravnost trapasto, če pomislim, da večkrat zatrdi da sem njegova najboljša prijateljica in da najprej vse pove meni. Očitno ne.
Velikokrat mi reče kaj izredno nesramnega. Tudi jaz imam smisel za humor, ampak včasih je kaj res preveč. Za vse mu je res hudo in se vedno opraviči, ko vidi, kaj je zinil. Ampak meni je pa hudo. Moja prva zveza je trajala 2 leti in prestala sem veliko hudega, vmes je bilo varanje, pisanje nagnusnih sporočil drugim puncam, na koncu pa še popolno ignoriranje... Nočem, da se ponovi.
Tudi jaz nisem brez napak in vem, da sem že povzročila kakšen nesporazum. Ampak končni izkupiček...
Zanima me vaše mnenje.
Simple as that!-
Horus
Najprej sem glede tega vprašala fanta. V petek sva imela o tem resno debato, vendar sva se odločila, da bova ostala skupaj. Mnenja prijateljic so bila deljena. Ko sem tu videla to temo, sem se odločila, da se izpovem, ker o odločitvi nisem prepričana.
In glede prijateljice... Menim, da mu še vedno pomeni zelo veliko kljub temu, da sam ne prizna. Name vaša mnenja ne bodo vplivala do te mere, saj bom od vas najbrž dobila različne odgovore - saj veš, 100 ljudi, 100 čudi. Bom pa najbrž o vsem skupaj premislila bolj objektivno, kot sem lahko do sedaj.
In glede prijateljice... Menim, da mu še vedno pomeni zelo veliko kljub temu, da sam ne prizna. Name vaša mnenja ne bodo vplivala do te mere, saj bom od vas najbrž dobila različne odgovore - saj veš, 100 ljudi, 100 čudi. Bom pa najbrž o vsem skupaj premislila bolj objektivno, kot sem lahko do sedaj.
-
Horus
Ja, in zatrdil je, da nama bo uspelo in da me ne bo več razočaral.
Nikoli nista imela kaj več od poljubljanja... Fora je v tem, da tudi midva zelo dolgo nisva imela nič več kot to. Je eden tistih, ki pač ne podira že na prvem zmenku in nerad sili v karkoli nasploh. Ta punca ima za sabo enoletno zvezo in nedavno sta se s fantom razšla. Morda je tudi to razlog, da zdaj več govorita z mojim, kar pa me, kot sem že povedala, ne moti.
Nikoli nista imela kaj več od poljubljanja... Fora je v tem, da tudi midva zelo dolgo nisva imela nič več kot to. Je eden tistih, ki pač ne podira že na prvem zmenku in nerad sili v karkoli nasploh. Ta punca ima za sabo enoletno zvezo in nedavno sta se s fantom razšla. Morda je tudi to razlog, da zdaj več govorita z mojim, kar pa me, kot sem že povedala, ne moti.
-
Horus