emanuela napisal/-a:Teoretično gledano, bi ve raje živele v eno ali dvostarševski družini?
In po pravici povedano mi je popolnoma vseeno ali se kdo strinja z mano ali ne.
Napačno je, da se na otroka zadnja leta gleda kot na odločitev. Mlado dekle pa ni nujno pojem za nezrelost.Npr sama lahko rečem zase da sem dala veloko več skozi kot kakšna ženska srednjih let in iz lastnih izkušenj povem, da je lažje otroku z obema staršema. In ja, ločitev je lahko npr nekaj česar ne predvidiš. Itd, takšne situacije so težje.Odprtost ja, ampak ne ko se gre za tako resno temo kot je otrok. Tiste ki ga imajo bodo bolje vedele od vas, ki samo pametujete.Da ne govorim o vzgoji, financah, težavah v odraščanju, itd.
Najlažje je zdaj govoriti da pač ti nekdo naredi otroka, ta te bo imel rad, ti njega, te bo ubogal in bosta happy familiy.Think outside of the box, please.
To zadnje velja za vse ne samo za samohranilke. Imeti otroka ni nikoli lahko. En sam ima lahko več denarja, časa in volje za ukvarjanje z njim kot dva.
Kaj pa je otrok, če ni odločitev?
Meni je vseeno v kakšni družini bi živela.
Kaj iščete na forumih tisti, ki nestrinjanje enačite z obsojanjem?
positive vibration napisal/-a:Res je, da otroka brez materinskega čuta ne moreš imeti. Oziroma mora bit po mojem precej težko, če se ti ta čut še ni razvil. Ni pa to zgolj eden in edini povod, da ko pa ta čut imaš - aha - hop, zdaj pa je čas, mela bom otroka, tak hudo fejst si ga želim, takoj z glavo skozi zid, urica tiktaka, pa magar brez tipa, sama da seme dobim.
A-a, not my way. Otrok je mnogo več kot pa sredstvo za zadovoljevanje svojega materinskega čuta, izpopolnjevanje sebe kot ženske ali dokazovanje drugim. In tudi mnogo več, kot prelisičit biološko uro. Otrok je sad ljubezni med moškim in žensko, najvišje eno, kar lahko nastane iz njiju. Zato si ne predstavljam imeti otroka samo zase.
Oh, človeštvo in naše zlajnane fraze. Otrok je »človeški mladič« od rojstva do pubertete. Imamo pa jih zaradi nadaljevanja vrste in zato imamo vgrajeno željo po njem, ta pa ni povezana z našimi partnerji, saj zveze v naravi nastanejo zaradi mladičev in ne mladiči zaradi zvez. Otroci ne nastajajo iz ljubezni. Pomembna je ljubezen, ki jo dajemo njemu ne pa kako smo ga delali.
Kdo je pa rekel, da narediš otroka takoj, ko začutiš željo, tega se ne dela niti, če imaš partnerja.
Eno je, če menite, da je bolje za otroka, če živi z materjo in očetom, ampak uporabljati neke poezije proti nekomu, ki ima drugačne želje in poglede je pa nekaj drugega.
Samo zato, ker nastane z združitvijo ženske in moške spolne celice ne pomeni, da ga morata tudi vzgajati moški in ženska.
