Kdaj imeti otroka?

[[vanessa]]

purple_rain torej nekdo k ne sodeluje v podpofrumu o modi, se ne oblači? al tisti k ne sodeluje pr zdravju sploh ne ve kaj to je zdravje?
to da nekdo lahko ubije lastnega otroka sm napisala ku primer pretiravanja kr to da po 5 postih lahko že sklepaš da človek se ne bi smeu razmnoževat je za moje pojme pretiravanje.

[purple_rain]

^^Pa sej ni nobeni direktno rekla, da se ne sme razmnoževati, ampak na splošno, da se najdejo primerki, ki bi bilo bolje, da se ne ...

Vse lepo in prav, ampak v tej temi je jasno viden razkol med ljudmi, ki vedo, kaj si želijo, delajo v tej smeri in to tudi dosežejo, in tistimi, ki so sami sebi največja ovira, ker nimajo popolnoma nič zaupanja vase.
Prvi se sicer zavedajo, da življenje ni lahko, hkrati so se pa pripravljeni potrudit in doseči svoje cilje. Drugi pa ves čas (recimo že 28 strani te teme) iščejo izgovore, zakaj nečesa sploh ni mogoče narest.
/.../
Če bi odprla debato o manekenski karieri, pisanju leposlovja ali učenju laponščine, bi bilo verjetno isto. Prvi bi poiskali možnost, kako to narest (agencije, jezikovni tečaji, založniki,...), drugi bi pa jamrali, da je to težko, da večini ljudi ne rata, in da se je brezveze matrat. To ni naključje

Zelo dobro povedano

[mateja79]

Ups mal temo zgrešila.

[*mala*]

To je glih tako kot ena punca, ki ima fanta, ki jo nikamor ne pusti, ki se tolaži s tem, da vsem ostalim puncam oporeka, ki kam grejo, da to se pa ne spodobi it, če imaš fanta (pa čeprav greš s kolegico samo v trgovino z oblačili). Vse so čudne in nenormalne, ker se 24ur/dan ne držijo svojega fanta, samo njen ne, ki jo 24ur/dan nadzoruje.
Enako je potem pri otrocih, šoli in vsem kar smo drugače naredili kot nekdo drug pa nočemo sebe obsojati in se tolažimo.
Saj, če takšna tolažba pomaga, naj kar bo.
Razlika imet otroka pri 23 ali pri 30 je za tistega, ki pri 30 ima službo, pri 23 jo pa ni imel velika.

Kaj ima vse razen zadnji stavek vezo s to temo?

purple_rain in Jullia_- super povedano. Se absolutno strinjam glede vsega!!

[sončk]

Vse lepo in prav, ampak v tej temi je jasno viden razkol med ljudmi, ki vedo, kaj si želijo, delajo v tej smeri in to tudi dosežejo, in tistimi, ki so sami sebi največja ovira, ker nimajo popolnoma nič zaupanja vase.
Prvi se sicer zavedajo, da življenje ni lahko, hkrati so se pa pripravljeni potrudit in doseči svoje cilje. Drugi pa ves čas (recimo že 28 strani te teme) iščejo izgovore, zakaj nečesa sploh ni mogoče narest.
/.../
Če bi odprla debato o manekenski karieri, pisanju leposlovja ali učenju laponščine, bi bilo verjetno isto. Prvi bi poiskali možnost, kako to narest (agencije, jezikovni tečaji, založniki,...), dugi bi pa jamrali, da je to težko, da večini ljudi ne rata, in da se je brezveze matrat. To ni naključje

Se ne strinjam. Recimo jst sm ZA vzporedni študij, ambicioznost, itd... in vem, da se to da, hkrati sem pa PROTI otroku na faksu. Hkrati si nekoč želim otroka a imam druge prioritete. To se pravi sem v prvem primeru med prvimi, v drugem pa med drugimi. Česa se torej jaz zavedam in česa ne? Kakšen je torej moj pogled na življenje - negativen ali pozitiven, no dej, analizeri? da življenje ni lahko, hkrati so se pa pripravljeni potrudit in doseči svoje cilje - kateri cilji? Morda pa nam, ki nasprotujemo otroku na faksu, stoji otrok na poti do ciljev. Vsak ima cilje. Nekomu je to otrok, drugemu pa služba. Nekomu pa oboje. Vsak od obeh, ki se odloči za svojo pot, se potrudi doseči svoje cilje. Če bi sedaj zanosila bi najbrž naredila splav. Hkrati sem pa vedno med tistimi "izbranci", včasih preveč idealistična in vidim možnosti tudi tam, kjer jih drugje ne vidijo. Tista z Afriko je pa malo smešna, ker nas enostavno ne poznaš tako dobro.

[jullia_]

Sploh ne razumem, v čem mi nasprotuješ. Saj ne pravim, da morajo vsi ambiciozni, samozavestni ljudje imet otroka med študijem. Če si ga ne želiš, ga valjda nimaš.
Primerjala sem samo mentaliteto dveh različnih osebnosti. Ene, ki se potrudi dobit tisto, kar želi, in druge, ki vidi same ovire in obupa, še preden bi sploh poskusila. In potem še druge prepričuje, da je vse skupaj popolnoma nemogoče.

V resnici smo ljudje sposobni narest precej več, kot v resnici dosežemo (posplošeno rečeno, ne me zdaj lovit na izjemah). Večina ljudi je sposobnih prelaufat maraton, narest maturo s 25+ pikami, igrat klavir,... Ampak če se ti ne da, tega ne narediš in energijo raje vložiš v iskanje argumentov proti (=izgovorov).
Vse lepo in prav, če ne bi tega pesimizma širili še na tiste, ki željo imajo, potrebujejo pa malo vzpodbude.

[my_self]

Sploh ne razumem, v čem mi nasprotuješ. Saj ne pravim, da morajo vsi ambiciozni, samozavestni ljudje imet otroka med študijem. Če si ga ne želiš, ga valjda nimaš.
Primerjala sem samo mentaliteto dveh različnih osebnosti. Ene, ki se potrudi dobit tisto, kar želi, in druge, ki vidi same ovire in obupa, še preden bi sploh poskusila. In potem še druge prepričuje, da je vse skupaj popolnoma nemogoče.

V resnici smo ljudje sposobni narest precej več, kot v resnici dosežemo (posplošeno rečeno, ne me zdaj lovit na izjemah). Večina ljudi je sposobnih prelaufat maraton, narest maturo s 25+ pikami, igrat klavir,... Ampak če se ti ne da, tega ne narediš in energijo raje vložiš v iskanje argumentov proti (=izgovorov).
Vse lepo in prav, če ne bi tega pesimizma širili še na tiste, ki željo imajo, potrebujejo pa malo vzpodbude.

Hočeš rečt, da se tisitm k nasprotujemo otroku med študijem, preprosto ne da imeti otroka? Mislim da si se malce čudno izrazla.
Nit reba vzet nasprotovanja kot pesimizem. Sploh pa ljudi, ki tko močno stojijo za tistim kar rečejo je težko spreobrnit z besedami "se ne da, ne nemogoče,..". Od vzpodbude bom pa raje spustila, ker tuki se gre za temo o otroku med študijem in nekdo ki si ga želi imet ne rabi vzpodbude in ne posluša drugih ker je želja dovolj velika da verjame v to da zmore vse in še več.

[barbika_444]

No, jaz do teh stvari nisem imela takšnega odnosa. Delaš preko študenta, kdo ti pa pazi na otroka? Starši? No, pri meni to že ne bi bilo mogoče, saj sta takrat oba še delala. Kje živiš? V primeru, da so ti starši kupili stanovanje, ni problema (ali pa če plačujejo najemnino oz. si zrihtaš stanovanje v njihovi hiši). Jaz nikoli nisem imela želje z otrokom živeti pri starših, saj je to za njih dodatno breme (pa imamo odlične odnose) pa tudi meni ne bi bilo prijetno (kot odraslemu človeku, mladi družini, ki želi samostojnost).

Dobro, če bi se ponesreči zgodilo, bi že zrihtala varstvo, hodila na faks in živela pri starših... načrtovano pa ne.

110€ za mojega malčka ne bi bilo dovolj pa se nisem preseravala.

Nikoli ne moraš vedeti, koliko časa boš s partnerjem. Včasih ze izide, včasih ne. Smo si drugačni in pri nekaterih ne rabimo 5 let, da začutimo, da je to to.

Aja, pa nimam nič proti, če sprejemete pomoč staršev (oz. živite na njihov račun, če ste tako zmenjeni). Če so te stvari urejene, potem ni problema.
Nekateri študijska leta nočejo posvetiti študiju in žuranju.

Ja, v nekatere stvari bi bile zdaj lažje, če bi imela otroka prej in bi zdaj hodil v malo šolo in vrtec, ker imam toliko dela...

Tyra: Otroka je pazil otrokov oče, sedaj vrtec. Moja mama dela še vedno, prav tako njegovi.
Stanovanje sva si zrihtala v njihovi hiši.
Ni se zgodilo po nesreči.
Ko pa praviš, da ne veš, koliko časa boš s partnerjem ipd. Tudi če bi me partner zapustil, mi ostane srednja šola in bi se pač redno zaposlila, če drugače ne bi šlo.

Te zanima še kaj?[/b]

[jullia_]

Omojbog a moram res v vsakem stavku posebej poudarit, da je želja predpogoj? Res ne vem več, a ste nepismene, a me samo zajebavate v živi mozag z istimi komentarji v vsakem nalednjem postu.

Da ponazorim s primerom:
1. možnost - Človek sploh noče študirat kemije.
2. možnost - Človek bi sicer rad študiral kemijo, pa se vpiše na neko drugo smer z nižjo omejitvijo in lažjim študijskim programom.
3. možnost - Človek želi študirat kemijo, zato se potrudi pri maturi, jo dobro odpiše, je sprejet na želeni faks in ga nato pridno dela.


In ne, se ne strinjam, da mnenja, ki jih slišiš od drugih, ne vplivajo na tvojo odločitev. Če te okolica dovolj pumpa z negativnimi pripombami, je precej manj verjetno, da boš stvar speljal, kot če imaš podporo.

[my_self]

V tej temi je precej negativnih komentarjev. Recimo da bi si ti želela otroka in bi prebrala to temo. A bi izpeljala to kar si si zadala? Verjetno bi, ker če že zdej, ko ne načrtuješ otroka sploh, si mnenja da smo vsi pesimisti, bi bla toliko bolj prepričana v to da smo pesimistične riti ko bi si nadvse želela otroka.
Glej, to je forum, ne moreš pričakovat da bomo vedno vsi istega mnenja, kar si že sama ugotovila ker si pisala o tem v enem postu. Tko da kaj te briga kaj pišejo pesimisti in negaitvna nastrojenost? Važno da ti sama veš kaj si želiš in če verjameš v to da zmoreš prit do cilja ne glede na komentarje in mnenja, toliko boljše.

[sanjaanja]

To je glih tako kot ena punca, ki ima fanta, ki jo nikamor ne pusti, ki se tolaži s tem, da vsem ostalim puncam oporeka, ki kam grejo, da to se pa ne spodobi it, če imaš fanta (pa čeprav greš s kolegico samo v trgovino z oblačili). Vse so čudne in nenormalne, ker se 24ur/dan ne držijo svojega fanta, samo njen ne, ki jo 24ur/dan nadzoruje.
Enako je potem pri otrocih, šoli in vsem kar smo drugače naredili kot nekdo drug pa nočemo sebe obsojati in se tolažimo.
Saj, če takšna tolažba pomaga, naj kar bo.
Razlika imet otroka pri 23 ali pri 30 je za tistega, ki pri 30 ima službo, pri 23 jo pa ni imel velika.

Kaj ima vse razen zadnji stavek vezo s to temo?

Če tega posta ne razumeš si res blond.
Orhideja1 se strinjam z napisanim in še kako drži.

[kalanhoja]

Kdo sploh komu govori, da ne imet otroka? Nihče. Vsak pove samo svoje argumente zakaj ga nima, oz. zakaj ga ima.

Jaz ga med študijem nisem imela, ker ni bilo želje ne iz moje, ne iz fantove strani. Ker nisem imela ne prihodka s katerim bi skrbela za otroka, ne stanovanja kjer bi živeli, ne avtomobila s katerim bi ga lahko peljala do zdravnika, ne varstva zanj, ne časa,... torej prav nič kar otrok rabi.
Sedaj, ko imam šolo, službo, avto, ko bom vsaj upam imela v parih letih še stanovanje, se bom odločila tudi za otroka, ker mu hočem tudi nekaj nudit, ne ga le imeti zato, ker si ga preprosto želim.

[[vanessa]]

Kdo sploh komu govori, da ne imet otroka? Nihče. Vsak pove samo svoje argumente zakaj ga nima, oz. zakaj ga ima.

To morejo nekateri še ugotovit Če niste zmožni sprejemat tudi negativnih postou/reakcij/komentarjeu, zakaj je sploh dobro brat to temo?

[jullia_]

Če niste zmožni sprejemat tudi negativnih postou/reakcij/komentarjeu, zakaj je sploh dobro brat to temo?

... je napisal človek, ki se je prepoznal v abstraktno pisanem postu in skočil v luft od ogorčenja, ker sem mu prepovedala razmnoževanje

[~NIA~]

------------