hja.. js bi s tem -115 morala imeti 70 kg ( jap, sem velika punca)..
imam jih pa 78 - 79.. sem malce bolj okrogla, ampak menim, da morajo obstajati odstopanja.. a si predstavljate, da bi ble use ženske visoke 175 cm in tehtale 60 kg.. in da bi bil svet enoličen.. nezanimivo.. potem ne bi nikogar gledali dol, in nikogar gor
Moje mnenje je takšno:
Sama sem nekoč imela 97 kg in ja, bila sem debela in nesamozavestna.Tako sem se počutila in videla sama sebe.Bila sem zdrava in nisem imela nobenih problemov.Tako da so skozi moje oči, vse punce, ki imajo nekje toliko kg, močne in ne debele.
Debele so mi pa tiste, ki zaradi svoje teže že težko hodijo, se težko sklanjajo in imajo zdravstvene težave.
Kot sem omenila sem imela skoraj 100 kg, ampak sem bila vseeno zelo okretna in marsikdo mi tudi ne bi pripisal toliko kg.
Res pa je vse odvisno od same konstitucije,genov in tudi človekovih prehranjevalnih navad.
Sigurno pa ITM in tehtnica nista pravi pokazatelj, kdo je debel in kdo ne.
So suhice čisto brez kondicije in so močnejše, ki so veliko bolj okretne.
Tiste številke, da je nekdo debel, če ima več kg kot višina-100, je pa totalno nelogično.
Ni rečeno, da se bo oseba, ki je visoka 160 cm in ima 60 kg s svojimi kg res bolje počutila.
Poznam punco, ki je res shujšala na 60 kg, ampak pravi, da se je veliko bolje počutila s 65 kg kot s 60kg.
Pač vse se razlikuje od človeka do človeka in tega se ne da kar posploševati, da ITM velja kar za vse enako.
*Abby** napisal/-a:Neee...če imaš 178/62, dolge noge in obliko peščene ure in potem še zraven dopišeš, če si skorja idealna je samo očitno, da bi rada, da ti reče kdo; JAAAA si!!! Patetično...
Kaj se pa ti tako razburjaš? S takimi merami kot jih je napisala, je danes za večino ljudi, ki so del zahodne kuture, idealna. Pika. Patetično je to, da sploh nisi razumela njenega odgovora in da očitno meniš, da se o nepopolnosti in o napakah lahko govori, o lepih fizičnih lastnostih pa moramo biti vsi tiho.
do formule -100 mi manjka zgubit še 3 kg , do -115 pa bi mogla zgubit 18g ...tak da to so neke čudne formule haha
velka sem 167 , in imam cca. 70 kg , počutim se pa pretežko, vendar ne prav ono debelo.
vsekakor vem da se bo potrebno potrudit zgubit nekaj kg, ampak tudi s to težo se počutim čisto okej
deklet ne gre ocenjevati po teži, saj se nekatere tudi z veliiiiko preveč kg počutijo dobro v svojih telesih , in dokler je tu še zdravje , je čisto okej imet nekaj odvečnih kg
ITM velja za atletsko postavo, če maš pa hruškasto al pa suho se pa drugač obračunava mislm d je za suho -5 za hruškasto pa +5 pa je še zmer normaln če gledamo d je po ITM-ju 25 (če se ne motim) normalna telesna teža..
zame je ženska debela če ji špeh visi vsepovsod pa d se ji že na daleč vidi da ma usaj 30 kil preveč...
drugač pa dokler se počutite uredu v svoji koži pa da nimate problemov z zdravjem naj vas ne skrbi vaša teža (razen če ste prelahke bi blo fajn kšno kilo gor dobit )
Imej se lepo in uživaj življenje do konca.. Le enkrat živiš!!
^^to je zato, ker so vse oh in sploh popolne, torej so njihovi standardi višji.
Sprijaznimo se, za pol žensk je ona predebela in bi umrle če bi bile takšne.Sama bi pa ubijala za njeno postavo
Men so pa debele tiste ženske k jim vse visi pa se vse trese po se pa še bašejo s čipsi, mek pa take scene.. znajo sam jamrat kok so se zredile zase pa ne nardijo nč od nč!
zeloo pa spoštujem tiste k se zavedajo da so debele pa namest da sam jamrajo kok so se ogojile migajo in delajo na seb! res vsa čast vsem takim k jih ni velik!!
žab'ca napisal/-a:Men so pa debele tiste ženske k jim vse visi pa se vse trese po se pa še bašejo s čipsi, mek pa take scene.. znajo sam jamrat kok so se zredile zase pa ne nardijo nč od nč!
zeloo pa spoštujem tiste k se zavedajo da so debele pa namest da sam jamrajo kok so se ogojile migajo in delajo na seb! res vsa čast vsem takim k jih ni velik!!
Ja točno tako,mela sm sošolko,ko je bla res močna in medtem ko se je basala s sendvičem(ki ni biu mejhn) je jamrala kako je debela in bi rada shujšala...Mislm ja nevem nehi tok žret pa se sprav telovadt
***Everything is possible...Impossible just takes a while longer***
emanuela napisal/-a:^^to je zato, ker so vse oh in sploh popolne, torej so njihovi standardi višji. Sprijaznimo se, za pol žensk je ona predebela in bi umrle če bi bile takšne.Sama bi pa ubijala za njeno postavo
To, da ti rečeš, da nam od Beyonce postava ni všeč, ker smo oh in sploh popolne je isto kot, da bi jst rekla, da je tebi všeč, ker si bajsa . Halo? En drugega sploh ne poznamo in se gremo tko ocenjevat?
Ne, meni ni všeč ne postava od Beyonce, ne od marilyn monroe.. ne bi lih umrla, če bi mela tako postavo-bi pa verjetno vsak dan jokala ko bi se pogledala v ogledalo (fajn, če imajo postavo kot bi jo ti želela, sej zato pa po ulicah hodijo punce vseh oblik in velikosti in so zadovoljne same s seboj). Itak mamo različne standarde kaj je debelo, suho, lepo, grdo in zato še ni treba grdo se izražat o ljudeh, ki imajo drugačno mnenje.
And if your head explodes with dark forebodings too I'll see you on the dark side of the moon.
am...jst mislm, da ljudje sploh nebi smel postavljat neke meje kšna postava je idealna in kšna ni... in tut kšni ljudje so suhi in kšni so debeli. In ne, nočem zdej tle izpast kao pametna. Ampak mam pa dost izkušenj glede debelosti in konec koncev tudi suhosti. ...Če povem sam svojo izkušnjo. Nism bla suha... tut zdej nism ono the skinny one...ampak ja...sm mela neki kg preveč, ampak, še zmeri sm normalno lahko tekla, trenirala sm odbojko in tenis in bila dokaj zadovoljna sama z sabo. Dokler nism pršla v leta, k sm se začela zavedat sama sebe, k sm začela opazovat svet okrog sebe, ko sm vidla, da ljudje postavljajo kriterije, kaj je lepo in kaj ni lepo... in močnejša postava vsekakor ni spadala med lepše...to je zelo vplivalo name...nisem se več mogla pogledat v ogledalo...ker sem se sama sebi zdela ogabna... ampak, tisto sojenje kaj je lepo in kaj ni je mene pripeljalo do tega, da nikomur več nisem zaupala. Hotela sm postati suha, ampak ker me je bilo strah odzivov ljudi v smislu, kot ste prej pisale nekatere (" Je sendivč in se zraun pritožuje, da se je zredila" )...me je pripeljalo do tega, da sem hotela hujšanje prikrit. In ker to seveda ni bilo možno drugače, kot da sem pred ljudmi "normalno" jedla, sem začela bruhati. To se mi je takrat zdel najlažji način, ki pa seveda ni bil niti približno pravi in zdrav. To sem počela približno dve leti, pa se ostalim ni niti sanjalo o tem (niti mojim najbližjim).... Vedela sem, da sem zabredla v hude težave, ker se mi je zdravstveno stanje zelo poslabšalo, ampak v moji podzavesti je bilo, da me ljudje obtožujejo in me bodo obtoževali, če jim bom povedala, da si želim shujšat. Mislila sem si...itaq bodo rekli samo : ja valda ti kr nakladi, vse je sam krinka, da boš lahk normalno jedla, pol se nam boš pa tle "jokala" kk si se zredila. Nism hotla popustit, dokler ni vse skupaj postalo resno!...kri se je poslabšala, dobila sem vnetje ledvic, ki se je nato ponavljalo in ponavljalo, grlo me je bolelo, in prišla sem do točke, ko na enem izmed izletov nisem več mogla nadzorovati svojega telesa. Možgani so sicer delovali, telo pa ni več hotelo ubogati. Stala sem na vrhu stolpa, čisto na robu in začelo se mi je megliti pred očmi, zvok je postajal moten, nakar nisem nič več slišala in nič več videla. Sama sebi sem govorila, da moram zavpiti, da me bo nekdo slišal, čene bom padla in bo konec, sama sebe sem prepričevala : daj, daj, daj!...pa nisem mogla... Ena izmed prijateljic je hvalabogu opazila, da nekaj ni vredu z mano, zato so me posedli na tla in mi na ustnice dali sadje...takrat sem spet dobila barvo in počasi prihajala k sebi...seveda so me odpeljali v bolnico & zdravniki so mi povedali, da imam veliko srečo, da sem tam, da moje telo zavrača hrano, ki pa je nujno potrebna, da jo sploh ne absorbira več...in ostala sem priklopljena na infuzijo...en teden...pa ne morem reči, da se mi je na telesu kaj poznalo ( da bi bila suha ). Zaradi tega verjetno mojih težav tudi ni nihče opazil. En teden premišljevanja v bolnici je bil dovolj, da sem se odločila, da nikdar več ne poskusim kaj takšnega..in da nikdar več ne bom ocenjevala ljudi (kar sem posledično počela med bruhanjem) ... Odločila sem se, da se bom postavila nazaj na noge in težavo zaupala ostalim. In ob njihovi pomoči je bilo veliko lažje...se postavit nazaj na noge & začeti hujšati na normalen način (več gibanja, bolj zdrava prehrana...)
S to zgodbo nisem hotela kritizirati ljudi, ki jim je suha postava idealna!...niti probližno. Želela sem vam le sporočiti, da namesto, da močnejše ljudi obsojate, jim probajte pomagat, ker je debelost dostikrat posledica psihičnih in čustvenih težav. Zaradi tega, namesto, da zavijete z očmi ko je sendvič in tarna kako se je zredila, raje predlagajte, da se popoldne dobita na sprehodu in se poskusite pogovoriti. Takšni ljudje se pogosto počutijo osamljeni, in čutijo neko praznino, ki jo nato zapolnijo s hrano. Meni je zelo pomagalo & sedaj tudi jaz pomagam dekletom, ki imajo težave z motnjami hranjenja. In največkrat je vzrok psihičen. Govorijo si, da hočejo biti suhe. In ko jih vprašam zakaj?...je odgovor ponavadi takšen: Ker je rekla kolegica, da je ona debela, čeprau se meni sploh ne zdi da je...kakšna sem potem šele jaz?...le kaj si potem misli o meni?...nujno moram shujšati...ipd. Dejstvo je, da narašča tako problem debelosti kot problem pretirane suhosti. In teh ljudi je ogromno...sama si niti mislit nisem mogla, dokler jih nisem začela spoznavati.
To je to z moje strani.
Put your seatbelt on guys, I wanna try something* _________________________________________