Sem pa mnenja, da eni starši premalo skrbijo za svoje otroke (konkreten primer- moja teta, pa jih ima že okoli 45- torej ni vse v letih...). Otrok vsaj prva leta osnovne šole rabi pozornost in pomoč pri učenju pisanja, branja, računanja. Rabi da mu nekdo še enkrat doma vse razloži, ne pa da starši mislijo, da so itak učitelji tam da ga naučijo.
Moja teta je bratranca vedno k meni pošiljala (češ ona nima časa- je treba skuhat 3× na dan, posodo pomit, vrt oskrbet) in čeprov sem se morala učit za izpite sem si vzela čas za njega, mu pisala teste (nad katerimi je še zmeri čisto navdušen, da jih nese potem v šolo kazat). Njegova učiteljica mi je razlagala kako on skoz govori, kako se uči pri meni, piše zgodbice o meni- srčkano, ni kej! Ne razumem kako je nekaterim pomembnejša pospravljena hiša, kot pa otrok. Moja mami je delala vedno 8 ur+ doma cela kmetija, pa je vedno našla čas, da je brala z mano, vadila poštevanko, račune.
V glavnem- ni treba ves čas posvečati pozornost otroku, vendar bi si vsaka mamica morala vzeti čas vsaj kakšno konkretno urco na dan (in to ne tako, da otrok leze okoli njenih nog, ko ona pomiva).
Se opravičujem, ker sem se mal preveč razpisala
. Poznam velik parov, kjer je ženska ful mlada zanosila, zdej pa npr. ona doma spi z otrokom, medtem ko se njen tip vsak vikend gon okol po diskačih 
