Jaz imam pa eno vprašanje. Zanima me zakaj skoraj večina žensk in moških nima nobenega optimizma?
Zame je to zelo zanimivo vprašanje. Ko nekdo napiše kako je srečen, zaljubljen, poroka po 3 mesecih....itd...lahko bi še in še naštevala pa nima smisla. Opažam, da so odzivi na take stvari zelo negativni. Ej pa saj ni nujno, da se bo to zgodilo. Lahko, da bosta preživela veliko lepih trenutkov, mogoče do konca njujinega življenja. Pa saj to ni nemogoče. Je pa možno tudi, da do poroke sploh ne pride, da se kmalu ločita, itd... Vse je možno, eno ali drugo. Zgleda mi kot, da večina tu nima upanja, da je pa lahko veliko bolje, da se lahko dobro konča, ni vse tako slabo. Saj je vseeno kak je konec, pomembno je, da je človek srečen v tem trenutku, kljub vsej tegobi, ki jo je moral preživet. Ne bodite no toliko nevoščljivi, če vam ni uspelo ali pa če ste bili v pravljici in ste pali na realna tla. Pa saj se pobereš. In začneš znova. A ni tako?
Marsikdo bo napisal, da smo v realnosti, zavedam se tega, vendar moč za življenje v realnosti ti dajo sanje in optimizem, ker brez tega po vsej verjetnosti bi biili vsi kot "živi" mrliči (se opravičujem na tem izrazu, ne vem kako bi lahko drugače povedala). Nočem vas vseh samo kritizirat...pridejo tudi meni dnevi, ko mi resnično ni do optimizma in vidim samo vse črno, čeprav je v življenju tudi nekaj belega.
Se opravičujem, če sem slučajno koga s tem preveč skritizirala, to ni bil moj namen.