ne morem verjet, kakšne tašče imate ene. mislim, morš met kr trden karakter, da preživiš taka podje*avanja. težko je tko živet, sploh če veš, da te njegova familija ne mara lih najbolj.
moja tašča je kar fajn. na začetku me je sicer motilo to, da je imela mojega tko podzavestno v krempljih (on se tega sploh ni zavedal), vedno je hotla vedet, kje je, skoz se je moral javljat domov itd. mene je to blazno motilo, ker pri nas tega ni nikoli blo in me je tud motlo, da ga kličejo 2 krat na dan, če sva na morju

in na sploh so se do njega obnašali kot da je majhen otrok. neki časa so tudi vsako njegovo idejo spljuvali, češ da zakaj bi menjal to službo, pa zakaj se morva spet preselit, pa kakšen avto je kupil. nič jim ni blo več.
ampak se je zadeva umirila in je zdej super. edino moti me še to, da tašča ful zameri, če nočeva jest kosila pri njih. kr ena surla, pa da zakaj ne, pa če je dala že kuhat ... halo, pa sej če se zmeniš prej je ok, ampak ne da greva pol ure prej na sendvič, pol pa se moram tam dobesedno silit, da spravim tisto kosilo vase. zavedam se, da ni popolna, je pa dost razumljiva in nama hoče samo najboljše. dejansko mi je neki časa nazaj rekla neki v tem smislu, da ga je predala meni, da je svoj del ona že opravila, da zdaj sem na vrsti jaz

halo??? to mi je blo malo mimo.