Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[mrs.lucy]

MilkyWay se popolnoma strinjam s tabo

[purple_rain]

^^ in kaj bo potem k ga bo po dougem času spet zagledala?

Sori, sam - a ti to resno? Ja, in, kaj naj bi blo?
Men se zdi, da kar bi že blo potem, je to, da bi minilo toliko in toliko časa stran, daleč od njega, toliko časa, ki bi pomagalo ohladit čustva..valda le-ta niso na "pavzi" in se ne takoj sprožijo spet ob ponovnem srečanju..

če bi ga izbrisala, bi pomoje našel kakšno drugo pot, samo da bi bil v stiku z mano, v to sem prepričana...

Bi pot našel on ali bi jo na koncu ti, ker bi te premamila želja po nevemčem? Lej, nevem, zakaj mu sploh še odpisuješ, če te to tako "moti". Lahko mu poveš, da želiš malo miru (ignoriranje namreč ni moja najboljša metoda), da te moti, ker ti piše, da je čas, da gresta usak svojo pot...

...plus razloži mu, da ti ne paše taka situacija med vama in da se moraš distancirat od njega, ker pač. Samo začet ignorirat bi blo verjetno še slabše, če je on tok napaljen..

[MilkyWay]

...Samo začet ignorirat bi blo verjetno še slabše, če je on tok napaljen..

Pa še to: Ignoriranje je za osebo, ki ji ful pomeniš, lahko tudi zelo boleče. Ne beži od problemov, ampak se sooči z njimi...

[* Princes']

..

[Aloha]

Jst z zadnjim še vedno priljateljujem.
Je edini, s kerim dejansko nisva prekinla stikou, medtem ko pa ni edini, k je oblubu, da jih nikol ne bova (pa temu kajpak ni blo tko).

In sm že mela obdobje, ko se mi je (za)zdel, da sm nekak prebolela tisto, kar bi blo treba prebolet in ko sm mela občutek, da se mam z njim lahko lepo, ne da bi me ob tem stiskal tm nekje not, pa zdej razmišlam, če sm sama sebe nafarbala in prepričala, da je temu tko. Kr pr men razum pač deluje neodvisno od čusteu. In slednja pr men zmagajo, pa če to hočem al pa ne.

Tko da ... Kako se preboleva človeka, s kerim se tedensko videvaš, klepetaš, si deliš usluge in pomoč, človeka, k te vedno objame, polupčka, sm pa tja nezavedno pokliče po uzdeuku iz časou vajinih toplih trenutkou, človeka, za kerga se učasih zdi, da je že tko daleč stran, hip za tem pa čisto blizu ... oh, ne vem. Najbrž je tut tle čas tisti, k počasi, nezavedno upraulja s tvojimi čustvi ...

[Yazmeen]

Tko da ... Kako se preboleva človeka, s kerim se tedensko videvaš, klepetaš, si deliš usluge in pomoč, človeka, k te vedno objame, polupčka, sm pa tja nezavedno pokliče po uzdeuku iz časou vajinih toplih trenutkou, človeka, za kerga se učasih zdi, da je že tko daleč stran, hip za tem pa čisto blizu ... oh, ne vem. Najbrž je tut tle čas tisti, k počasi, nezavedno upraulja s tvojimi čustvi ...

Nikakor. Vsaj jst še zmeri mislm, da se ne morš it z nekom, do kerga čutiš še neki več, enga 'prijateljstva' in sam sebe neki nategvat. Pomojem se morš za neki časa odmaknt, da preboliš, pol sta pa lahko prijatelja. Al pa tud to ne.

[Skrat potepuh]

Tko da ... Kako se preboleva človeka, s kerim se tedensko videvaš, klepetaš, si deliš usluge in pomoč, človeka, k te vedno objame, polupčka, sm pa tja nezavedno pokliče po uzdeuku iz časou vajinih toplih trenutkou, človeka, za kerga se učasih zdi, da je že tko daleč stran, hip za tem pa čisto blizu ... oh, ne vem. Najbrž je tut tle čas tisti, k počasi, nezavedno upraulja s tvojimi čustvi ...

Zelo, zelo težko. Js sm svojega prvega prebolevala po koščkih, ker ravno ko sm normalno "zadihala" se je on spet ogrel in mi obljubljal poroko ( ) in nato spet pustil z zlomljenim srčkom in obljubo prijateljstva. In spet. In z drugimi ni šlo, nekje globoko je bil v srčku vedno prisoten on. In po vsakem drugem sem prebolevala njega. In bila ljubosumna na vse, ki se jim je smejal, hkrati pa se tolažila, da je še upanje, ker ni imel nobene druge. Bil pa je vedno tam, z istim starim nasmehom, samo najinimi forami in prijaznostjo, prijatelj, ki me je objemal kot včasih in mi hkrati z nebesi prinašal pekel... Čas prinese svoje in ja, tudi nekdo drug, ki ti spodnese tla pod nogami, čeprav si tega ne želiš.

[jullia_]

Nikakor. Vsaj jst še zmeri mislm, da se ne morš it z nekom, do kerga čutiš še neki več, enga 'prijateljstva' in sam sebe neki nategvat. Pomojem se morš za neki časa odmaknt, da preboliš, pol sta pa lahko prijatelja. Al pa tud to ne.

Vedno bolj se nagibam k temu, da (vsaj v določenih primerih) tudi po 100 letih ne moreš vzpostavit prijateljskega odnosa, ne da bi sam pri sebi vzbudil upanje, da bo prijateljstvo preraslo v nekaj več.

[ŽuŽa]

^^ tud jst ne vem če bi mi uspel prijateljvat z bivšim oz. s sedanjim če bi šla narazen. Pomojem bi še vedno upala pa upala...žou taka sem.

[Yazmeen]

Ja, sj zato sm pa napisala na konc 'al pa tud to ne'.

Odvisno tud, zarad česa in v kakšnih okoliščinah gresta dva narazn.

[jullia_]

Zelo, zelo težko. Js sm svojega prvega prebolevala po koščkih, ker ravno ko sm normalno "zadihala" se je on spet ogrel in mi obljubljal poroko ( ) in nato spet pustil z zlomljenim srčkom in obljubo prijateljstva. In spet. In z drugimi ni šlo, nekje globoko je bil v srčku vedno prisoten on. In po vsakem drugem sem prebolevala njega. In bila ljubosumna na vse, ki se jim je smejal, hkrati pa se tolažila, da je še upanje, ker ni imel nobene druge. Bil pa je vedno tam, z istim starim nasmehom, samo najinimi forami in prijaznostjo, prijatelj, ki me je objemal kot včasih in mi hkrati z nebesi prinašal pekel...

Kot da bi mojo zgodbo opisovala... Vedno znova me zlomi, potem pa spet gre. In ne glede na to, da mi vsi govorijo, da se bo slabo končalo, in da tudi sama to deep down inside vem, ga spustim blizu, si v glavi zgradim neko iluzijo o tem, kako bo tokrat vse drugače in na koncu najebem.

[Skrat potepuh]

^^Hehe, js sm začela v šestem razredu in vedno poslušala, kako popoln par da sva in da če pa midva ne bova za zmer skup pa nihče ne bo. Od najboljših prijateljic sm slišala, da na konc bova tako al tako spet pristala skup,... Vse je blo naklonjeno nama, sam ni šlo... Še tretjič me ni izučil in sm si ga želela. Pa je pol prišel moj in po dveh letih si upam trdit, da je pozabljen. Me je sicer špikal, ko je dobil punco, samo zdej vidim, da sta super par in midva sva še bolš ( ), vsi se razumemo, ostala sva dobra prijatelja in drug drugemu iskreno privoščiva srečo.

Je pa še vedno en poseben odnos in zdi se mi, da bo vedno fajn obujat spomine na "tiste lepe trenutke", obenem pa z veseljem ugotavljat, da so prišli novi...

[haley]

Tko da ... Kako se preboleva človeka, s kerim se tedensko videvaš, klepetaš, si deliš usluge in pomoč, človeka, k te vedno objame, polupčka, sm pa tja nezavedno pokliče po uzdeuku iz časou vajinih toplih trenutkou, človeka, za kerga se učasih zdi, da je že tko daleč stran, hip za tem pa čisto blizu ... oh, ne vem. Najbrž je tut tle čas tisti, k počasi, nezavedno upraulja s tvojimi čustvi ...

Nikakor. Vsaj jst še zmeri mislm, da se ne morš it z nekom, do kerga čutiš še neki več, enga 'prijateljstva' in sam sebe neki nategvat. Pomojem se morš za neki časa odmaknt, da preboliš, pol sta pa lahko prijatelja. Al pa tud to ne.

Se popolnoma strinjam. Jaz bi si skoz nekaj več želela in skoz bi nekaj pričakovala, da bo...pa tudi dvomim, da bi bila lahko s takim človekom lahko še kdaj prijateljica.

[Aloha]

Tko da ... Kako se preboleva človeka, s kerim se tedensko videvaš, klepetaš, si deliš usluge in pomoč, človeka, k te vedno objame, polupčka, sm pa tja nezavedno pokliče po uzdeuku iz časou vajinih toplih trenutkou, človeka, za kerga se učasih zdi, da je že tko daleč stran, hip za tem pa čisto blizu ... oh, ne vem. Najbrž je tut tle čas tisti, k počasi, nezavedno upraulja s tvojimi čustvi ...

Nikakor. Vsaj jst še zmeri mislm, da se ne morš it z nekom, do kerga čutiš še neki več, enga 'prijateljstva' in sam sebe neki nategvat. Pomojem se morš za neki časa odmaknt, da preboliš, pol sta pa lahko prijatelja. Al pa tud to ne.

No, pa ti jst povem, da se lahko.
Jst sm mu prjatlca, on je men prjatu, najin odnos seveda ni (in najbrž nikol ne bo) tak, kot ga maš z nekom, s kerim nisi šou dlje od tega, dost je pozitiunih strani tacga post-relationship (to sm si zmisnla, ne vem, če obstaja tak izraz ) prijateljevanja, tista negatiuna stran (da u osebi ne vidš samo prjatla, ampak nekoga, kermu si nekoč dou srce in da še vedno upaš) pa ostaja, dokler je čas (al pa nekdo tretji) ne zabriše ... Sprejela sm to, ni mi lahko, ampak se ne dam. Preveč je poseben, da bi ga bla prpraulena pustit zadi, če si s tem življenje otežujem al si ga lajšam, ne vem ...

[* Princes']

..