Lilah napisal/-a: Drug primer je bil še bolj klavrn, ker tip ni vedel kaj sploh hoče. Ko sva bila skupaj, je bil cel zmešan name, potem pa mi ni nič pisal med tednom, ko pa sem mu prva pisala, je trajalo po nekaj ur, da sem dobila odgovor ali pa še to ne! Tretji primer pa se je začel tako, da mi tip, o katerem sem pisala, sploh ni bil všeč. Tole me še najbolj razjezi, da me je v bistvu pripeljal tako daleč, da ne morem nehati misliti nanj, on pa me je pustil sredi ničesar brez kakršnekoli razlage. Saj ne vem kaj naj si sploh mislim o fantih, ker mi več ni nič jasno. Sama jim vedno dam na znanje, kdaj mi je kdo všeč, tako da s tem za razliko od večine punc, nimam nobenih problemov. Problemi nastanejo, ko bi se naj razvilo iz tega kaj resnega, pa se ne (čeprav da fant pobudo, torej ne silim jaz v njih)! Kje je potem takem tu logika? Počutim se izkoriščeno (kar sem tudi bila) in nalagano. Ne morem verjeti, da je to že tretje razočaranje zapovrstjo, čeprav nikoli ne silim v nekaj resnega, dokler ne vidim, da mi je res veliko do tiste osebe. Vedno so fantje tisti, ki mi dajo vedeti, da hočejo biti z mano, na koncu pa stisnejo rep med noge in ciao bella (ali pa imajo že punco zraven mene). Kaj se dogaja? Se to dogaja samo meni? Je sploh mislil katero izmed besed resno ali mu je več do punce, čeprav jo vara in se redko kdaj vidi z njo?
če bi vedla kko te razumem..
zadnjih 7 let sm bla zaljubljena v enega in istega, tko da se z drugimi tipi nism nikoli pretirano ubadala.. blo je veliko takih k so mi bli všeč, sam js nism NIKOLI v nobenga silila (in če sm že kej načrtovala sm se prvo pozanimala al je "varno" nrdit prvi korak al ne) kr se mi je itak zdelo brezveze se zapletat z nekom, če sm pa v drugega zaljubljena.. kot sm rekla - se nism s tem ubadala
bla sm s kr dosti tipi in so vedno vsi hotli bit z mano, sm bla na začetku indiferentna, sam tudi js mam čustva in sm se na marsikaterega po določenem času navezala.. in na koncu sm bla js tista k je bla zagledana z metuljčki v trebuhu (na srečo ni nikoli trajalo več ku 3-4 mesce, sam vseeno je bolelo), tip pa je kr zginu, al pa še slabše - govoru neresnične stvari od mene al pa zaviju z očmi ko me je kje vidu
ne da bi se hvalla - so mi že dosti krat rekle frendice, kolegice, da mam srečo, da naj uživam in da bi mogla met somazavest na višku da sm bla že s tolkimi in so mi bli skor vsi (dokaj) všeč.. samo ne, zadnje čase me lih to spravlja v slabo voljo in mi gre samozavest v minus, kr mam občutek da js nbom nikoli nobenmu "pripadala", kr sm dobra samo za 1, 2 al 3 noči..
in zdej sm spet na istem.. spoznala sm ga 2 mesca nazaj, ko smo ga šle s sošolko žurat, me je on "napadu" in mi delovau naudušen (js sm bla seveda ravnodušna, me ni niti najmanj ganla stvar.. vse dokelr ga nism po 3 dneh vidla na faxu), zdej pa vse kaže na to, da mu je moja bližina odveč.. zgodovina se očitno tudi pr meni ponavlja (k sm bla že v podobnih situacijah) in si kot zgleda, ne morem kej, da nbi padala na take.. mam radar za neresne tipe
in se vedno sprašujem al je kej narobe z mano, da res nism vredna za neki več (priznam, da si trenutno niti ne želim z nobenim met kej resnega, sam bi rada mela enkrat tisti občutek, da je celo enmu neki do mene)
glede tvojega primera pa.. pusti stat tega tipa, kr tudi če bi pustu punco in hotu bit resn s tabo, verjento bi tudi tebi nrdu isto.. js takemu ne bi mogla nikoli zaupat
, tko da probi it naprej... Sej vem, da to ni tko lahko, sam glej... vedno se tudi na kretene naleti u lajfu in to morš uzet kot eno izkušnjo več in probat it naprej. Ne me pa uprašat, zakaj to delajo, ker ne vem in tega ne bom nikdar štekala. Zgleda majo na nek način radi svojo punco, sam zravn rabijo popestritev. Kr neki, za moje pojme, sam tako je.
Pa se vseeno ni obneslo. No, pa ne bom zdaj o bivšem, ker se potem lahko razpišem na več strani. Saj obupati itak ne mislim, drugače bi že postala asocialna in se prisilila biti tudi aseksualna. 
Malo šale, malo zares. Pač dvigne mi pritisk to, da nikoli nič ne pričakujem oz. grem ven povsem neobremenjena, ne z vizijo, da moram najti tipa (kot velik del punc, pa tudi fantov), niti j*bača za noč ali dve, pa me vseeno najdejo takšni, ki se trudijo okoli mene še tedne zatem in se nato sčasoma še jaz omehčam in zaljubim, nato pa... bitter end. Konec nečesa, kar se še niti dobro ni začelo. Brezveze skratka.
Drugega kot da ga pozabim mi itak ne preostane. Glede njegove punce pa težko karkoli napovem. Morda se že naslednji vikend odpravim do nje, pa četudi vpričo njega in ji povem kar ima pravico vedet, pa bo mogoče kaj drugače gledala nanj (razen če ga noče izgubiti). 
...torei varanje. Hja, pač tipu gre tako slabo, da mora punco varati, ker mu očitno ona ne dovolj poteši njegove potrebe. Ugl. ni vreden ženskega pomilovanja nič....ženska ei....čeb men to eden naredu (nasrečo mi še ni), ei jst bi ga zadavla lastnoročnooo 
.....velik sreče pri prebolevanju 
sm on je pa dubu svoje...Sm pustit na mer oba, pa prebolet čimprej 
