huh...
burne razprave so se razvile...
glede vsega skupaj lahko rečem,
da zaenkrat spet ni tolko hudo, da bi se mi zdela strokovna pomoč NUJNA, seveda pa bi blo zanimivo slišat tudi kakšno strokovno mnenje.
Kot pravim, včasih vemo kaj je problem in kako bi ga blo treba rešiti,
pa pač v nekem obdobju ne gre...
tako, da mislim da gre zares za fazo, ki bo minila,
kot je rekla purple...
seveda bi ob ponavljajočih se izkušnjah podvomla vase...
zaenkrat pa se mi to še ne zdi vzorec vedenja pač pa 
slučajna situacija...
nekomu sem prehitro verjela, zdaj pa (malo) boli..
glede ostalih vpr.
ne boste verjeli ampak menim, da je moj oče krasen,
problem je moja večno nezadovoljna mama,
ki jo imam sicer čisto rada...
seveda je oče problem v tem smislu,da jo sploh trpi...
ampak to so njuni problemi na katere nimam vpliva...
glede zaupanja  in težav na splošno...
seveda imam kakšen problem tudi na drugih področjih,
a za moje pojme ne tako drastičen..
npr. ne maram preveč sprememb, prevelikih odgovornosti ipd.
generalno pa ljudem zaupam, imam zdrav odnos svojo sestro,najboljšo kolegico, in ljudmi naštetimi iz prvega posta...
gre za ozek krog ljudi, ki pa meni popolnoma zadostuje...
upam, da sem na vsa vpr. odgovorila... 
 
 
vsekakor, še enkrat hvala za vaša mnenja... 
