Odnehanje ob prvem zmanjšanju začetnega vznemirjenja v zvezi
jst se tud strinjam, da ma on probleme sam s sabo oziroma s tem, da ne ve kaj bi sam s sabo!
če bi mu bilo do tebe zares nekaj, potem nebi čakal tolk časa,da s tabo ustvari skupno pot!
Tko, da edina pametna zadeva tukej je,da greš stran od njega!vem, bo težko, ampak velik tećje se bo jajcat še naprej z njegovimi metuljčki in njegovo nevemkajbisamssabo!
grob odgovor, ampak druzga lepšega ne morm napisat.
če bi mu bilo do tebe zares nekaj, potem nebi čakal tolk časa,da s tabo ustvari skupno pot!
Tko, da edina pametna zadeva tukej je,da greš stran od njega!vem, bo težko, ampak velik tećje se bo jajcat še naprej z njegovimi metuljčki in njegovo nevemkajbisamssabo!
grob odgovor, ampak druzga lepšega ne morm napisat.
*purple* napisal/-a: če bi mu bilo do tebe zares nekaj, potem nebi čakal tolk časa,da s tabo ustvari skupno pot!
Mah ne, saj je v bistvu on čakal mene
... Jaz sem bila pač bolna, pa se res dolgo nisva mogla videti, pa tudi precej sramežljiva in zadržana sem bila, on pa ni hotel preveč siliti vame... Tko da mu verjamem, da mu je res bilo kaj do mene, drugače ne bi toliko časa vztrajal in čakal...
Problem je pač v tem, da je prišlo do slabega timinga - ravno ko naj bi se vse to čakanje končalo, se je nekako začel počutit drugače kot prej (kar pa se mu je v preteklih zvezah itak zgodilo že po veliko krajšem času.. in pravi, da bi se verjetno tudi tokrat, če bi se že prej več videla)
...
Ampak dobr, nekako bo treba iti naprej..
ej res nevem kaj naj si mislm, cukr.
po eni strani se mi zdi, da te je res čakal pa se je mogoče naveličal,po drugi se mi pa zdi kukr da si je ene vrste s tabo krajšal čas,ker itak ni imel nekih konkretnih obveznosti s teboj in zdej ko je prišlo do tega, da bi lahko postalo kej bolj konkretno, se je pa umaknil.
useeno je pa jasno, da ne ve kaj bi sploh rad!lahko pa je spet to rekel tebi, pa da že dlje časa trpi za kakšno neuslišano ljubeznijo, mogoče celo do tele ženske do katere se je "ponovno" zapalil.mogoče mu je pa ves čas ona mešala štrene po glavi?
usekakor se mi zdi, da bo bolje če greš naprej brez njega.škoda je tratit čas in sebe delat nesrečno, če pa veš, da očitno iz tega ne bo nič.
po eni strani se mi zdi, da te je res čakal pa se je mogoče naveličal,po drugi se mi pa zdi kukr da si je ene vrste s tabo krajšal čas,ker itak ni imel nekih konkretnih obveznosti s teboj in zdej ko je prišlo do tega, da bi lahko postalo kej bolj konkretno, se je pa umaknil.
useeno je pa jasno, da ne ve kaj bi sploh rad!lahko pa je spet to rekel tebi, pa da že dlje časa trpi za kakšno neuslišano ljubeznijo, mogoče celo do tele ženske do katere se je "ponovno" zapalil.mogoče mu je pa ves čas ona mešala štrene po glavi?
usekakor se mi zdi, da bo bolje če greš naprej brez njega.škoda je tratit čas in sebe delat nesrečno, če pa veš, da očitno iz tega ne bo nič.
cukr8 napisal/-a:. A imaš morda kak nasvet, kako naj se obnašam do take osebe, da ga ne bi dokončno pregnala? Oziroma kako bi mu poskusila pregnati dvome in se mu spet bolj približati.. Pravi, da sem mu še všeč, ampak očitno ne dost, ker bi bil rad s tisto žensko.. ampak mogoče pa imam še kakšno možnost, da ga prepričam, preden je čisto prepozno
Najprej ti predlagam, da se vprašaš, če si resnično želiš tega. Če prideš do tega da ja oziroma, da bi še rada poizkusila, se je dobro vprašati, katere so lastnosti, ki so ga pritegnile na tebi? Ob kakšnem načinu tretiranja pobegne stran?
Če pomislim, kaj bi jaz naredila na tvojem mestu, če bi se odločila, da bom poizkusila, bi začela z resnico (kot jo bi videla jaz), a previdno - če bi presodila, da jo je pripravljen slišati. Tukaj bi ubrala direktno ali pa indirektno taktiko - zopet odvisno od njegovega dojemanja. Pišeš, da je dokaj inteligenten. In, kolikor sklepam po drugem napisanem - je tudi precej ponosen. Zato bi bila previdna in iskrena taktika verjetno najboljša. Torej - povedati resnico, a ne tako, da se bo počutil manj vrednega. V tem primeru se zna zgoditi, da bi ga preveč zabolelo in bi še prej pobegnil stran. Vendar pa povedati resnico ponavadi pri takih primerih ni dovolj - morda se oseba "spremeni" (če se želi, seveda) za nekaj trenutkov, potem pa zopet pride v neko cono udobja (kjer se ne počuti več ogroženega na način, da te bo izgubil npr) in se vrne v stare tirnice - torej v tvojem primeru mu ponovno manjka metuljčkov, akcije, ipd. Treba mu je tudi nakazati "pot ven" oziroma mu ponuditi pomoč. Kako to storiti pa je zelo delikatna zadeva, saj v tem primeru nimaš večinskega opravka z njegovo zavestjo, ampak se precej umeša tudi podzavest, ki na njega kot celoto močno vpliva (kar se kaže tudi preko nekontrole nad samimi čustvi in s tem, kako blaži svojo agresijo - zadevanje). Predvidevam - če predpostavim, da je relativno ponosna oseba - da bi direktno ponujeno pomoč navidez sicer sprejel, bi se pa uprla njegova podzavest, kar bi se pokazalo čez čas, da bi se te začel izogibati. Verjetno je preponosen, da bi si pripoznal, da potrebuje pomoč, še hujše pa je, da bi to videla, vedela in celo pomoč ponudila oseba, ki bi bila njegova potencialna partnerka. (Ponavadi se podobni ljudje svojim partnerjem vsaj na začetku želijo prikazati kot močni, ker so v resnici šibki in se bojijo to šibkost pokazati.) Če želiš zadevo uspešno speljati, boš verjetno postala odličen mojster manipulacije.
(Kar je lahko tudi super zadeva, če ti ne "požre preveč živcev" in samozavesti, kar se precej hitro lahko zgodi ob podobnih tipih ljudi, kot sem jaz razumela, da je on.) Tu boš morala sama najti recept, ki se bo spreminjal glede na njegov odzive.
Vseeno pa lahko poizkusiš s čisto resnico (jaz bi verjetno storila prav to). Tu potem vidiš, koliko otroka je v njem in koliko zrele osebe. Potem pa v skladu s tem dalje.
Tista ženska pa... vprašaj se, zakaj mu je sedaj zares postala privlačna. Gre morda za igrico moči? Za izpolnjevanje želja? Bi ga, ko bi jo "zares dobil" prav na hitro minila?
Ljudje, kot si jaz predstavljam, da je on, potrebujejo ogromno ljubezni, da sploh lahko začno normalno funkcionirati. Ponavadi tega še sami ne vedo dobro, in tudi, če se jim ljubezen nudi, se bodo do tistega, ki daje velikokrat vedli na način, da ga bodo poizkusili prizadeti. To verjetno ne zato, ker bi tako zavestno želeli, temveč zato, ker je del njih neznansko lačen ljubezni, ki jo končno dobi in se zato začne izražati. To izražanje pa ponavadi ni hvaležnost in ljubezen, temveč nakopičena agresija v različnih oblikah.
Veliko znanja, potrpljenja, ljubezni in dobre volje je potrebno, da se pomaga spremeniti tovrstnega človeka v zrelo in odgovorno osebo, ki bo zares znala dajati (in ne samo podkupovati). V nasprotnem primeru (razen, če ni kakšne velike sreče vmes) oseba, ki želi pomagati lahko zelo "nasrka".
Ps. Možnost je vedno. Je samo vprašanje, koliko se ti zdi zadeva smiselna in koliko energije si pripravljena vložiti noter.
Ps2. To je eden izmed scenarijev, ki se mi zdi zelo verjeten. Ni pa nujno, da je res tako. Zato samo po svojem občutku, z veliko pameti in preudarnosti naprej.
^če hočeš še več napotkov, kakršnega ti je podala Tysia... tule je polno uporabnih (ali pa tudi ne) napotkov za ženske, ki želijo osvojiti nekega moškega:
http://www.catchhimandkeephim.com/e/10005/eBook/
Sam sem sicer dostikrat prebiral (naročen na mailing listo) obratno zadevo, katero najdemo tule http://www.doubleyourdating.com/, kjer David the Angelo razlaga, kako uporabljati "cocky and funny" tehniko.
So pa tole za marsikoga prevzgojni procesi in je treba včasih dosti delati na sebi, da teorijo preneseš nase (jo ponotranjiš) v taki meri, da jo potem koristno uporabiš v praksi.
http://www.catchhimandkeephim.com/e/10005/eBook/
You were trying to get CLOSER to him, and somehow he kept moving farther AWAY from you.
I'm guessing that when one of these things happened, your girlfriends said things like:
"He's just a jerk, forget about him".
Or they said: "He doesn't see the mistake he's making or what he'll be missing". But he never seemed to see these mistakes... or even miss you.
And the worst part of all: You kept thinking about it.
In fact, it really GOT TO YOU. And I'll bet the REASON why it got to you is because you worried that it might have been something to do with YOU (and not just because he was a total jerk).
In fact, TO THIS DAY you still have the feeling that YOU may have done something wrong, and that you may have CAUSED some of the problems in the first place... and if you would have known the RIGHT thing to do, things would have turned out differently...
Unfortunately, the bad news is that you're probably right.
Chances are you DID have something to do with it, and things probably WOULD have turned out differently if you would have known how to deal with the situation.
You COULD have done something about it... if only you had known WHAT to do...
Sam sem sicer dostikrat prebiral (naročen na mailing listo) obratno zadevo, katero najdemo tule http://www.doubleyourdating.com/, kjer David the Angelo razlaga, kako uporabljati "cocky and funny" tehniko.
So pa tole za marsikoga prevzgojni procesi in je treba včasih dosti delati na sebi, da teorijo preneseš nase (jo ponotranjiš) v taki meri, da jo potem koristno uporabiš v praksi.
Tysia napisal/-a: Ps2. To je eden izmed scenarijev, ki se mi zdi zelo verjeten. Ni pa nujno, da je res tako. Zato samo po svojem občutku, z veliko pameti in preudarnosti naprej.
Ja, hvala, verjetno kar nekaj stvari res drži
... Bom malo počakala, da se spet vidiva, pa bom videla, pri čem sploh sem..
Boris napisal/-a:Tako lahko tak človek namesto da bi se zadel z marihuano, ki vpliva na hormone seveda, raje sam v sebi začne razvijati željo po tem, da bi malo užival in se umsko omejil - se zaljubil. In če je vztrajen, se mu to lahko zgodi, ne glede na to, kako zrel je. Namreč, Sandi je zagovarjal miselnost, da se čustveno dovolj zrel človek ne zaljubi več, temveč da svojega partnerja vzljubi in ga ljubi. Jaz pa pravim, da se lahko tudi tak človek zaljubi, hote zaljubi v svojega partnerja.
Tole se mi pa ekstra zanimivo zdi. Škoda, da sem to predavanje zamudila. Upam, da bo še kakšno. Jaz sem namreč sama trenutno v obdobju, ko spoznavam, pri svoji starosti, 28 let, in pri mojih izkušnjah, ne bom nikoli več tako zaljubljena, kot sem bila prvič. In tudi jaz zagovarjam teorijo, da se čustveno dovolj zrel človek ne zaljubi več, temveč, da svojega partnerja vzljubi in ljubi. Jaz sem kar neki časa rabila, da sem se s tem sprijaznila, ker sem ful želela spet eno veliko ljubezen, in je seveda v štirih letih in pol nisem našla. Pa tudi drugi ljudje, s katerimi govorim, isto mislijo.
No glede tega, če se lahko na silo zaljubiš, pa ne vem. Jaz sem probavala, pa ni ratalo. Mogoče, če si res genij v sugestijah.
Sem bila pa zdej z enim fantom, ki je imel pred mano petletno zvezo, ostal sam in prizadet. In pravi, da išče punco, do katere bi toliko čutil, da bi jo tako pogrešal, da bi umrl brez nje. In jaz nisem to. Ampak vprašanje je, če bo še katera to. Jaz mislim, da bo kar dolgo ali pa večno iskal. Tako kot tale tip, ki pali samo na metuljčke. Če bo čakal, da bodo metuljčki večni, bo večno sam.
Ni vse zlato, kar se sveti.
Tysia napisal/-a:
Ljudje, kot si jaz predstavljam, da je on, potrebujejo ogromno ljubezni, da sploh lahko začno normalno funkcionirati. Ponavadi tega še sami ne vedo dobro, in tudi, če se jim ljubezen nudi, se bodo do tistega, ki daje velikokrat vedli na način, da ga bodo poizkusili prizadeti. To verjetno ne zato, ker bi tako zavestno želeli, temveč zato, ker je del njih neznansko lačen ljubezni, ki jo končno dobi in se zato začne izražati. To izražanje pa ponavadi ni hvaležnost in ljubezen, temveč nakopičena agresija v različnih oblikah.
Veliko znanja, potrpljenja, ljubezni in dobre volje je potrebno, da se pomaga spremeniti tovrstnega človeka v zrelo in odgovorno osebo, ki bo zares znala dajati (in ne samo podkupovati). V nasprotnem primeru (razen, če ni kakšne velike sreče vmes) oseba, ki želi pomagati lahko zelo "nasrka".
Dobila sem zs, kjer je bila izražena želja, da razložim bolj natančno, kaj sem mislila s tem. Ker mislim, da bi morda zadeva lahko koristila še komu, bom odgovor prilepila še v to temo:
Poskusila bom opisati zgodbico, ki bi lahko pomagala razumeti mehanizme takega obnašanja, kot jih razumem jaz.
Majhen otrok ni bil deležen brezpogojne ljubezni od staršev, ampak so mu jo pogojevali, v stilu »radi te imamo, če boš priden, če boš….«. Otrok se bo naučil, da ni vreden ljubezni sam po sebi, ampak ga imajo radi samo, če ustreza določenim kriterijem. Tak človek potem raste in v skladu s tem prepričanjem doživlja različne izkušnje, ki mu samo potrjujejo to, kar »želi« videti – to, da je ljubljen samo, če je ustrezen. Kljub vsemu pa ima v sebi še vedno neko jedro (ki naj bi bilo skupno večini ljudem), ki izraža željo po brezpogojni ljubezni.
No, in če je to reciva moški, skozi življenje spoznava ženske, med katerimi so tudi partnerke. Ker s svojim »omejenim pogledom na svet« privlači ženske, ki so mu podobne (take privlači njegovo nezavedno; zaradi tega, ker v njej prepoznajo »svoj manjkajoči del«), naleti na več izkušenj, kjer mu punca pogojuje ljubezen. Nikdar se ob njej ne počuti povsem ljubljenega, vedno nekaj manjka. Ta čas pa se v njegovi podzavesti kuha agresija in jeza, ki ju velikokrat niti ne zazna kot taki (mora pa za ublažitev tega pritiska na primer vsake toliko napiti se ga ali pa kaditi ipd), ne more pa se sprostiti, ker za to nima ugodnih okoliščin. Če bi se to v določenih primerih zgodilo, bi se znalo dogoditi, da bi bil zapuščen (od punce npr), kar bi mu zopet dalo potrditev, da ni ljubljen zato ker je, ampak zato, ker je nekaj naredil tako, kot želijo drugi. Njegovo bistvo pa vseeno stremi k temu, da bi se rešilo in osvobodilo te pogojenosti, zato se lahko zgodi, da nekoč pritegne k sebi (ko delno tudi sam nekoliko »ozdravi«, se začne bolj zavedati, da je tako kot je dovolj, da je vreden ljubezni) osebo, ki ga zna ljubiti – njega samega. Najprej je šokiran, zadet od »ljubezni« in vsega dobrega. Ko pa to mine (ni pa nujno, da doživi to »zadetost«), se stanje normalizira. Takrat se »začne zdraviti«. Tisti del v njemu, ki mu je sugeriral, da ni vreden ljubezni, če ni tak in tak, se začne rušiti, podirati. S tem, ko se podirajo njegove stene, se kaže veliko tistega, kar se je skrivalo za stenami. To je tudi agresija, jeza, sovraštvo. In četudi potem sedanjo partnerko ljubi (kolikor jo je pač sposoben), enostavno ni vedno sposoben blažiti pritiska, ki se proizvaja ob tem, ko se rušijo stare »navade« in mišljenja. Zato je lahko kar tako, »za brezveze« jezen nanjo, skoraj kar koli naredi, mu gre na živce, vse kaže na to, kot da jo želi prizadeti,… Pa je res jezen nanjo? Jezen je v samem bistvu verjetno nase, sprošča svojo jezo, ker se je toliko časa potlačeval, se ni maral zares.
Torej, človek je bil lačen ljubezni, pa še vedel ni, kaj ljubezen zares je, ker je bil navajen sprejemati samo delčke ljubezni. Potem pa mu je bila ponujena, v veliko večjem razkošju, kot jo je bil navajen. Zato se je odzval in se začel spreminjati. Ena analogija, kaj se lahko potem dogaja: ko nam v rano zaide pesek, je potrebno, da se rana pregnoji, da se sčisti.
Kljub temu pa to še ne pomeni, da je človek »rešen«, da se je naučil ljubiti in sprejemati ljubezen. To je bil šele začetek (no, pa še malo nadaljevanja recimo) zdravljenja, pri katerem je treba vztrajati in delati na tem. Gotovo ni vedno prijetno in je boleče, tako za to osebo, kot partnerja in zelo kmalu lahko premamijo stare navade (ker je tako najudobneje in je človek najbolj navajen). Se pa verjetno zelo izplača.