
Ali si povsem prepričan, da je tisto, kar hočeš povedati, resnično?
Tole je neka muslimanska zgodbica za otroke (prej kot pa Socratov filter).
http://www.online-literature.com/forums/showthread.php?t=1687
Boris napisal/-a:kepka, nikjer ne piše, da si je Sokrat to izmislil. Lahko dokažeš, da on tega ni uporabljal?
Boris napisal/-a:Je pač več ljudi po svetu že stoletja nazaj vedelo za to reč.
Boris napisal/-a:Sicer pa... zanimivo vprašanje... je res Sokrat uporabljal trojni filter, ali so njegovo ime le "zlorabili"?
Boris napisal/-a:''Torej,'' je zaključil Sokrat, ''Če bi mi rad povedal nekaj, kar ni ne resnično, ne dobro, niti koristno, zakaj bi mi sploh kaj govoril?"
*purple* napisal/-a:ubistvu se ne psolužujem teh treh filtrou.
kepka napisal/-a:Kakorkoli, vsaka normalna oseba ne potrebuje nobenih filtrov, ki bi si jih zavestno vtepala v glavo, saj je jasno, kaj jo / ga zanima in kaj ne.
kepka napisal/-a:Ali je to dobro, resnicno, uporabno pa je itak subjektivno.
kepka napisal/-a:Boris napisal/-a:kepka, nikjer ne piše, da si je Sokrat to izmislil. Lahko dokažeš, da on tega ni uporabljal?
Nikjer nisem napisala, da si Sokrat tega ni izmislil. Zgolj to, da ima zgodba popolnoma drug izvor. Najbrz so Sokarata uporabili za oznako zaradi t.i. "Socratic questioning". Google it.
kepka napisal/-a:Boris napisal/-a:Je pač več ljudi po svetu že stoletja nazaj vedelo za to reč.
A lahko dokazes, da so vedeli, al spet siris cence, ki si jih prebral na prvem blogu danes zjutraj? Prvi filter Boris, prvi filter.
Boris napisal/-a:prinzessin napisal/-a:Boris, a ti se poslužuješ "treh filtrov"?
Se, načeloma. Imam še en filter - filter humornosti. Ni niti nujno, da bo nekaj, kar o nekom povem ali resnično ali dobro ali uporabno za nekoga. Lahko je moj namen pošaliti se, kar pa je navsezadnje lahko tudi uporabno za koga
Boris napisal/-a:Eno izmed bistev uporabe trojnega filtra je, da človek začne razmišljati o tem, o čemer se pogovarja, in da ni le posrednik.
a_pikica_a napisal/-a:Ne uporabljam trojnega filtra, me pa je zmotilo samo to:
Sokrat ni nikoli dokončno definiral pojem resničnega, za resnico je dejal, da se je ne da spoznatiTorej prvo vprašanje dvomim, da je Sokrat izrekel hehe
Sama menim, da je treba vse stvari vzeti v vednost, lepe, grde, neuporabne, slabe ipd.
Po Kantu (v Poler, 1997: 112-116) je resnicoljubnost ena temeljnih moralnih vrednot, zato je laganje največji prekršek novinarja zoper dolžnost do samega sebe, tudi v primeru, ko bi z lažjo nekomu pomagal, saj laž vedno škoduje drugemu – če ne nekemu določenemu človeku, pa človeštvu nasploh. Resnicoljubnost je za Kanta (tam) brezpogojna dolžnost, ki velja v vseh okoliščinah.
Ena od temeljnih zahtev informiranja je prav zahteva po resničnosti pravi Encabo (1996: 71) in nadaljuje, da mora informiranje slediti enemu samemu cilju – širjenju resnice. Resnično obveščanje javnosti je ena od temeljnih etičnih zapovedih in jo je moč najti v kodeksih po vsem svetu (Poler, 1997: 116), omenjena pa je tudi v 36. točki* resolucije št. 1003 Sveta Evrope (Encabo, 1996: 83). Pri tem Polerjeva (1996:116) opozarja na razlikovanje med resničnostjo in resnicoljubnostjo. »Resnicoljubnost pomeni našo voljo oziroma namen govoriti resnico, resničnost pa ujemanje naših izjav z dejstvi, o katerih govorijo.«
Moderno novinarstvo je pojmovanje resničnosti prevzelo iz razsvetljenske filozofije, ki pravi, da je resnica preverljiva, univerzalna, skladna z zunanjimi dejstvi in jo je možno reproducirati (Patterson, Wilkins, 1997: 22) Najverjetneje zato nekateri iskanje in poročanje resnice še vedno enačijo z objektivnostjo. Pojem objektivnost namreč predpostavlja, da so produkti novinarjev ogledala, ki odsevajo stvarnost (Košir, 1988: 11) A kot je ugotovil že Lippman (v Poler, 1996: 117) »novica in resnica nista ista stvar«. »Novinarski sporočanjski proces je konstrukcija medijske realnosti« (Poler Kovačič, 2005: 162), Anderson in dr. (Poler Kovačič, 2005: 164) pa dodajo, da so novinarska poročila »poročila o predstavah, osnovana na odločitvah sporočevalca, o čem poročati , koga intervjuvati, kaj vprašati, kaj posneti, kaj vključiti v prispevek, kaj poudariti itd.« »Zato se bomo odrekli kategoriji resnice in objektivnosti kot novinarjevi dolžnosti, sprejeli pa jo bomo kot ideal, ki se mu novinar približuje z izpolnjevanjem drugih dolžnosti.« (Poler, 1996: 118) Po mnenju Koširjeve (1988: 12) sta ti načeli točnost in pravilnost.