Nič...

[Tysia]

Praznina in sreča nista sopomenki. Ampak mislim, da srečen človek vseeno ne more čutiti praznine v tistem pomenu besede, kot naj bi bila uporabljena v teh primerih.

Super je, če se človek počuti "poln" - da ima sebe. In če se čuti poln, je ponavadi bolj umirjen, pomirjen s sabo. Ni pa nujno, da je ves čas srečen. Življenje je nihanje - pridejo dobri dnevi, pridejo slabi dnevi (oziroma naše dojemanje, nihanje kemikalij v možganih, odnosno z več okoljskimi dejavniki), si "bolj srečen" in si "manj srečen". Ampak če imaš sebe, če si od znotraj "poln" (pa ne v kakšnih drugih smislih ), to sprejmeš kot dejstvo življenja in ti ni hudo. Če pa nisi "poln" - če ti nekaj manjka, potem skušaš to zapolniti. To ljudje počno s "pomočjo" raznih odvisnosti - polnijo luknje v sebi. Da so lahko srečni. Ker morda nimajo tiste "umirjenosti" - kar se tiče dojemanja življenjskih situacij, ki nastane takrat, ko imaš sebe.

Drugače pa se strinjam s tabo, modrisafir, ne rabiš biti srečen (po družbeni definiciji), da se počutiš živ. Fajn pa je, če si uravnovešen. Temu pa si bližje takrat, ko "polniš" vse možne sfere sebe in si ne lažeš.

[lolita]

Hm... mogoče pa imamo vsega preveč?! se tud to kdaj vprašamo?

[lolita]

Hm... mogoče pa imamo vsega preveč?! se tud to kdaj vprašamo?

[študentka20]

ja normalno da imamo vsega preveč. ne znamo ceniti malenkosti, ne znamo ceniti odnosov, ki jih imamo! žal... šele,ko smo tik pred izgubo ali pa se skregamo, takrat se zavedamo kaj imamo.

kdaj bomo zares srečni?? ko bomo imeli notranji mir v sebi. kak pa do tega priti...nimam še pojma.

sama imam trenutno takšen oklep okoli sebe, da glava peče. pa nočem tega...rada bi se tega rešla, pa ne znam! zna mogoče kdo??

[molekulca]

Imam družino, ki me ima rada. Imam pravega prijatelja, prijatelje, znance, kolege. Nasplošno me imajo ljudje radi. Imam dekle, ko potrebujem dekle. Resne veze me vsaj v tem trenutku ne zanimajo, čeprav si v bodoče želim družino. Ampak počasi.

Delam, kar najraje delam in kar sem si vedno želel delati. Plača je dobra, zelo dobra, skratka materialno mislim, da sem priskrblejn.

Zdrav sem. Moral bom nehati kaditi. Sem optimist, mislim da razgledan in dovolj pameten, da se znajdem v tem svetu. Imam cilje, nisem zgubljen.

Na kratko in suhoparno povedano mi nič ne manjka.

Je pa zato delček moje duše prazen. Ne vem ali je to odraz kakšnih porušenih emocionalnih ali duhovnih ravnovesij, morda negotovost pred velikimi cilji ali pa konglomerat vseh teh dimenzij in še kakšne, ki se je niti ne zavedam. Skratka gre za meni nerazumljivo praznino.

mogoče imaš preveč vsega? mogoče se nisi za nobeno stvar kaj preveč trudu in so ti vse na pladnju prnesl? ljudje sploh ne znamo več uživat u tistih drobnih trenutkih, predvsem pa vlada miselnost, da smo vsemogočni in večni.
ne vem... tko jst razmišlam

[maffy]

Imam družino, ki me ima rada. Imam pravega prijatelja, prijatelje, znance, kolege. Nasplošno me imajo ljudje radi. Imam dekle, ko potrebujem dekle. Resne veze me vsaj v tem trenutku ne zanimajo, čeprav si v bodoče želim družino. Ampak počasi.

Delam, kar najraje delam in kar sem si vedno želel delati. Plača je dobra, zelo dobra, skratka materialno mislim, da sem priskrblejn.

Zdrav sem. Moral bom nehati kaditi. Sem optimist, mislim da razgledan in dovolj pameten, da se znajdem v tem svetu. Imam cilje, nisem zgubljen.

Na kratko in suhoparno povedano mi nič ne manjka.

Je pa zato delček moje duše prazen. Ne vem ali je to odraz kakšnih porušenih emocionalnih ali duhovnih ravnovesij, morda negotovost pred velikimi cilji ali pa konglomerat vseh teh dimenzij in še kakšne, ki se je niti ne zavedam. Skratka gre za meni nerazumljivo praznino.

Torej, imaš polno rit usega. Živiš razkošno, predvidevam, da je to hotel Mama. Nekak pol tud zgledaš, tko da imaš očitno občutek, da lahko dobiš vsako, ki nakak zgleda...

Jah, takole je... Človek,žal, ni ti pomoči..

[trapa]

Zanimivo. Babji forum, 3 strani odgovorov, pa sem mi zdi, da bom prva tole izjavila.

Res je, vsega imamo preveč. Enkrat, ko se človek naje' belega kruha je klinc...

Ampak mislim, da avtor teme pogreša ljubezen. Ne prijateljske, ne instant z instant seksom za eno noč, ne družinske. Partnersko. Čeprav si tega ne prizna.
Ljudje imamo potrebo po ljubezni v nagonu in če se še toliko trudimo to potlačit, bo slej ko prej privrela na plano.

[positive vibration]

Po mojem pa da ne. Saj je jasno napisal, da se trenutno ne počuti, da bi bil v vezi in si tega ne želi. Potemtakem bi bla partnerca sam še ena alineja več med vsem tistim, kar že ima, pa še vedno bi bla praznina v duši.

[maffy]

Ja, sej zato...jokat

[študentka20]

jaz sem tud napisala da mamo vsega preveč! tak da trapa nisi edina! hehe

ja drugače pa...mislim da si ne želi parterske ljubezni,ampak se išče. išče samega sebe...

[*srčica*]

^
pomoje se tut išče. ma stvari za katere misli da naj bi mu prinesle neko notranje zadovoljstvo, in ker mu ga ne je zmeden. nekje vmes je pomoje pozabu na to kar si sam želi in se preveč posvečal stvarem za katere je zmotno mislu da ga bojo zadovoljile.

[Tysia]

Morda pa je Trapa mislila ljubezen na splošno. Kar se meni zdi super odgovor...ker vedno ko nam nekaj "manjka", lahko pridemo do tega, da je to ljubezen. Ljubezen do samega sebe (ta po mojem največkrat), občasno ljubezen drugih (kadar nimaš ljubezni do sebe) in slabša sposobnost prejemanja ljubezni.

[študentka20]

Ljubezen do samega sebe (ta po mojem največkrat),

točno tako,to največkrat iščemo!

[malazaspankica]

razvajenost kaj pa drugega.

[Sweet Princess]

Imam družino, ki me ima rada. Imam pravega prijatelja, prijatelje, znance, kolege. Nasplošno me imajo ljudje radi. Imam dekle, ko potrebujem dekle. Resne veze me vsaj v tem trenutku ne zanimajo, čeprav si v bodoče želim družino. Ampak počasi.

Delam, kar najraje delam in kar sem si vedno želel delati. Plača je dobra, zelo dobra, skratka materialno mislim, da sem priskrblejn.

Zdrav sem. Moral bom nehati kaditi. Sem optimist, mislim da razgledan in dovolj pameten, da se znajdem v tem svetu. Imam cilje, nisem zgubljen.

Na kratko in suhoparno povedano mi nič ne manjka.

Je pa zato delček moje duše prazen. Ne vem ali je to odraz kakšnih porušenih emocionalnih ali duhovnih ravnovesij, morda negotovost pred velikimi cilji ali pa konglomerat vseh teh dimenzij in še kakšne, ki se je niti ne zavedam. Skratka gre za meni nerazumljivo praznino.

Ne bom nič dolgovezila in brala še ostalih postov - za komentar mi je dovolj 1 post, torej: Tako pa čutijo ljudje (no, izjeme so vedno) k majo polno rit usega. Imajo vse kar v tem 'kao modernem' svetu nekaj velja pa še zmeri niso srečni. Simpl k pasulj. Sej se mogoče grobo sliši, ampak tko je.