mavricijaa napisal/-a:Svobodba volja je to, a imamo možnost, da se sami odločamo kaj bomo naredili in smo tudi odgovorni za posledice svojega moralnega ali nemoralnega delovanja. Bog nam je dal to možnost.
Ker nam je bog dal svobodno voljo, zaradi tega je zlo v svetu, ker zdaj ni več on odgovoren za naša dejanja, ampak mi sami. Če ne bi imeli svobodne volje, bi bili le roboti, ki bi jim nekdo ukazoval kaj naj delajo.
Misliš?
Kar se tiče odgovornosti se popolnoma strinjam. Glede svobodne volje - je pa zame zadeva veliko, veliko bolj kompleksna.
Že če pogledaš čisto osnovno delovanje povprečnega človeka, se zadeva lahko zakomplicira. Ti (človek na splošno) deluješ zavestno, velik delež pa tudi preko podzavesti. Nekaj ti je všeč in ne veš, ZAKAJ ti je všeč (ne sicer vedno, a verjetno se lahko hitro namisliš kakšen tak primer). Potem pa sprejmeš neko odločitev na podlagi tistega "ne vem zakaj mi je všeč", in ponavadi (vsaj večina, se mi zdi) ne premišljuješ o tem.
Tukaj bi še lahko govorili o svobodni volji, ki pa je tudi že rahlo okrnjena. Če se oseba ne zaveda vedno, zakaj se je tako odločila (oziroma najde nek "plitek" razlog), svobodna volja po mojem dojemanju deluje "za naprej". Torej - nekaj počneš in ne veš, zakaj počneš (ali pa niti ni pomembno takrat), nato to posrka tvoja podzavest. Potem pa pride čez nekaj časa do neke akcije, kjer si se primorana odločiti, kako ukrepati - in velika verjetnost obstaja, da se odločaš glede na to, kar ti narekuje lastna podzavest. (Ne govorim za vsa dejanja.)
Potem pa se lahko spustimo še bolj globoko, v še bolj kompleksne zadeve. Take, ki tu ne bodo slišane "čira čara", pa pokažejo, kako je lahko svobodna volja okrnjena ali pa zmanipulirana: delovanje medijev na družbo, na človeka. Delovanje družbe na posameznika. Itd.
mavricijaa napisal/-a:Vera brez religije ne more obstajati, saj bi izumrla, ker je človek družbeno bitje in rabi skupnost v kateri so zbrani podobno misleči.
( To je ravno tako kot bi rekli, saj znanje je dobro, gremo kar ukiniti šole. Ampak kaj bi se zgodilo, nekaj časa bi se sami izobraževali, potem pa bi kmalu prenehali.)
Do neke mere bo to držalo - v smislu, da lahko religija "pomaga" pri verovanju. Drugače pa mislim, da je človek tako ali tako bitje (morda se motim), ki je narejeno na tak način, da veruje v nekaj. Lahko je to Bog, lahko so bogovi, lahko je karma, lahko pa celo znanost ali pa evolucija.
Za to ne potrebuje nujno družbe. To pa zato, ker ponavadi potrebuje nekaj, kar mu osmisli življenje ( človek živi za "nekaj več" verjetno - v primerjavi s poznavanjem živali in rastlin).
mavricijaa napisal/-a:Pa to o višji sili ko pišeš itd.- ti verjameš v razum in to ne moreš imenovati bog. Pa pišeš, da je vsak človek sebi bog- ravno to je opisano v zgodbi o Adamu in Evi, kao sta hotela biti kakor bog in to je bil izvir vsega zla.
Hm, hm, kako pa veš, da jaz verujem v razum? No, lahko bi rekla, da sem daleč od tega. Je pa to ena zadeva, ki je super, ki jo imamo, da jo uporabljamo in...ki je lahko, če govorimo v verskem smislu - lahko tudi indikator čistosti človeka, na nek način.
To, da je človek sebi bog lahko obrneš tudi na način, ki bi bil slab. Ampak mislim, da je to na podoben način kot to, kar pravijo o denarju: "Denar je slab, kvari ljudi." Pa je res slab, ali postane slab zato, ker pokaže, razkrije človeka lahko tudi v samo bistvo?
Ali drugače: lahko si nečimrn bog, narcisoiden bog, ki je več kot drugi, ki mu je smisel življenja upravljanje z drugimi. Lahko pa si bog, ki se zaveda svojih dejanj in ima nanje večji vpliv - ima več svobodne volje - kar pa ne pomeni, da jo (zavedanje) zlorablja.
Ps. Zakaj pa misliš, da imamo ljudje razum?