Jochie napisal/-a:ryu10kyu napisal/-a:Ali morda kdo ve, da v afriških državah je vse polno misijonarjev krščanske vere, ki učijo mlade črnčke o božji milosti in moliti, itd.?
ki so hkrati zdravniki, učitelji v šolah pa še kaj bi se našlo...

Seveda...ampak si pozabil na neko dejstvo, ki ga zelo radi zanikamo...sem v skušnjavi ali naj spet pripopam sem en prispevek, ki je dolg kakor največja Kranjska klobasa ali ne?
...prispevki islama k razvoju evrope:
medicina:
Na področju medicine so bili Arabci zelo napredni. Najpomembnejši akterji kova Al-Razija, Ibn Sinaja in drugih, so sestavljali izčrpne leksikone, ki so kasneje, ko so bili prevedeni v latinščino, tekom nekoliko stoletij Evropejcem služili kot osnovna literatura.
Podobno je bilo tudi v drugih znanostih, odkritjih in umetnosti. Arabsko-muslimanski učenjaki so s svojim trudom naredili velik delež v ustanavljanju svetovne civilizacije.
matematika:
Na področju matematike je Al-Khavarizmi (eden od astronomov halife Al-Ma'muna) vzpostavil principe algebre, ki je bila kasneje prenesena po celem svetu. Evropa je od Arabcev prevzela pojem ničle in decimalnih številk ter izdelavo koledarja. Prevzela je tudi številke, ki se še danes uporabljajo v največjem delu sveta.
Zgodovinski viri navajajo, da so mladeniči iz Evrope, še posebej iz Italije in Francije, tekmovali priti na študij na eno od islamskih univerz v Andaluziji. Eden od tistih, ki so študirali na Cordobski univerzi, je bil tudi Gerbert, kateri je kasneje postal papež, znan pod imenom Silvester Drugi. On je v Italijo prinesel matematično vedo in arabska števila.
književnost in izobraževanje:
vladarji v Andaluziji so se tekom časa vse bolj zanimali za znanost in književnost. K sebi so vabili književnike in mislece ter jim zagotavljali pogoje za plodovito delovanje. Pojavila se je velika skupina pesnikov, učenjakov in književnikov, kateri so za seboj pustili sijajna dela z različnih področij. Cvetelo je pesništvo, pisanje poslanic, razprav iz jezikoslovja in slovnice. Zamah je dobilo tudi sestavljanje leksikonov, pregledov in biografskih del.
filozofija:
Isti viri poudarjajo, da je Evropa s posredovanjem mesta Toleda, v katerem se je odvijala živa aktivnost prevajanja iz arabskega v latinski jezik, spoznala Aristotelove spise. Tu so bili prevedeni tudi številni Platonovi in Galenovi spisi, zatem filozofski spisi Ibn Sinaja, Al- Farabija, Ibn Tufajla, Ibn Badže in Ibn Rušda ter medicinski spisi Ibn Sinaja in Al-Razija. Ti spisi so bili zelo hitro preneseni po Evropi in postali obvezna literatura na velikih evropskih univerzah. Ibn Sinovo delo Al-Qanun fi al-tibb so imeli za temeljni priročnik v medicinskih študijah v Evropi približno šest stoletij. Zato so ga imenovali Medicinski evangelij.
renesansa: (
http://sl.wikipedia.org/wiki/Renesansa)
Dejstvo je, da so znanstvene spise, katere so sestavljali muslimani na Vzhodu in na Zahodu, potem ko so bili prevedeni v latinski in v druge evropske jezike, imeli za najpomembnejše priročnike na evropskih univerzah vse do 17.-ga stoletja našega štetja. Mnogi zahodnoevropski zgodovinarji priznavajo, da so ti spisi odigrali veličastno vlogo v evropski renesansi s poudarkom, da bi brez njih kulturna in znanstvena povorka na Zahodu bila odložena za še nekoliko stoletij.
Žene so zato, da jih ljubimo, ne pa da bi jih razumeli. Oscar WILDE