navezanost

[kikyca]

Prvih 8 mesecev sem bila res navezana na njega.. Ko sem šla brez njega med tem časom 2x na dopust za 12 dni se mi je zmešalo skoraj zdaj pa se mi nekako zdi da sem se že navadla, da se kdaj pa kdaj ne vidima ravno dosti. In ne, ni to to, da bi me minilo do njega, sploh ne, ampak ni več tista začetniška zaljubljenost ampak je prava ljubezen, kjer ti pač ni več važno da si z nekom nonstop pa to vsaj jaz tak to čutim

Se strinjam. Na začetku je blo tud men najhujše. Zdej pa sm se tud že nekak navadla, da ga ne vidim vsak dan. Pogrešam pa ga, ampak vsaj telefoni obstajajo da slišim njegov glas.

[Trouble]

hmmm.. Jaz sem bivšiga isto tolk "pogrešala".. Nisem se znala sama zaposlit, vse kar sem počela, sem počela z njim.. In se ni končal dobr.. [še zdej ne govoriva...]
Tko da.. razumem da ga maš rada & da sta bla tolk in tolk časa narazen.. Ampak.. ko prideš iz faxa, ko ga čakaš.. Je težko poklicat kolegico za na pjačo, al pa kšn večer v tednu it na aerobiko al pa kej podobnga??
Kako pa on gleda na vse to? A on je ves cajt k je lahko pr teb, a gre tud sam kej ven spit?

[Yesa]

No morem povedat , da sem tud jaz šele nekaj mesecev skupaj z fantom in se počutim isto. Ko ga ni kr naprej gledam na uro oziroma na telefon kdaj bo že končno prišel in kdaj bo kaj poklical. Ampak ko sem sama pri sebi ugotovila da to ne gre tako se pač nekak skušam zamotit z vsemi drugimi stvarmi. Hodim na fitnes, delam kdaj popoldan samo zato da sma v drugačni smeni, grem vem z frendi... meni se je tudi zdelo da mi enostavno ni do nobenih drugih stvari, ampak se pač prav prisiliš v to. Valda da bi rad biu z svojim fantom, ampak če neboš zdaj mela časa za druge, ga čez nekaj časa oni ne bodo imeli za tebe. Potem ostaneš brez prijateljev in čez nekaj časa gre še fant in jebi ga...ostala si sama. Zato ti priporočam da vedno najdeš čas za druge, čeprav se boš morda na začetku mogla prav silit v to da ti bo pasala kaka druga družba kot fant. Fantje pridejo in grejo...Pravih prijateljev pa ne najdeš kar tako.

[Aloha]

OT: Yesa, če nisi zihr, a ti je post poslal, za usak slučaj prever, kr zdle si jih nabila za celo stran ... Za naslednjič, dost je klinkt enkrat, bo poslano, nč skrbet.

Zase nikakor ne morem rečt, da sm na fanta navezana na način, da me razžira od žalosti, ko ga ni zravn, da se ne znam (nočem) družt z ostalimi, meni ljubimi ljudmi, da ceu cajt odštevam dneve, ure, minute do trenutka, ko ga bom vidla, da ne znam (nočem) govort o ničemer kt o njem in da ednino (za stalno) zamenja dvojina, ...

Po pravic povedan tega ne zastopm, se mi ne zdi zdravo, še mnj si tega želim (tko zase, kt za partnerja, vela pa tut za tabol kolegice). Pa ja, glede na fantove obveznosti in pogoste večdneune odsotnosti, ženska s takim karakterjem u najini zvezi itak ne bi prežvela .

Kadar odnos štima, sem veselo in razigrano dekletce tut takrat, ko mi odleti za dva tedna, takrat, ko bi si želela prežvet vikend u dvoje, pa uleti nenapovedana udeležba na tekmi, takrat, ko sva u istem mestu, pa se po par dni skp ne "ujameva" ... Ni problema, dokler vem, da je tm nekje, me ma rad, se mi dneuno oglasi, mi pošle lupčka in se veseli, da se bova "čez en tedn" vidla.

Medtem k me je u času "težav u raju" groza usacga momenta, ko sm prepuščena sama seb, tut obveznosti, hobiji, druženja majo vs čas pridih nečesa neprijetnega, ne morem se sprostit, nimam volje, use me plaši in samo čakam na kšn (njegou) odziu, k bi mi dou vedet, da ni use tko črno ...

[borboletta]

Pri meni je pa tko ponavadi:
Petek popoldne, čakam da pride s tekme ki jo je imel, kšno debelo uro se presedam, ga pogrešam, se dolgočasim, se jezim k je skos po tekmah, treningih... potem grem na PC, preiščem cel net, pregledujem forume...in kr naenx je šlo tri ure mimo, pokliče d pride čez 15min in pol mi s5 ni prov k sm čist not padla, pa bi rada še kej prebrala...ding-dong...jst pa neumita, nezrihtana...ker NISM MELA ČASA!?!?

če se res nimam kam dat (oz. delat) ga pogrešam za popizdt ... če se pa s čim zamotim si pa mislm kolk mi je fajn k sm vsake tolk mal sama.

[Tamarra*]

Čakam da pride s tekme ki jo je imel, kšno debelo uro se presedam, ga pogrešam, se dolgočasim, se jezim k je skos po tekmah, treningih... potem grem na PC, preiščem cel net, pregledujem forume...in kr naenx je šlo tri ure mimo, pokliče d pride čez 15min in pol mi s5 ni prov k sm čist not padla, pa bi rada še kej prebrala...ding-dong...jst pa neumita, nezrihtana...ker NISM MELA ČASA!?!?

Ti si isti primerek kot jaz včasih

[kiny]

MIdva sicer ne živiva skupej še, ampak komej čakava da bova, sam trenutno finance ne dopuščajo da bi si lahko to prvoščla
Drugače je pa velikokrat pri men in js ga najbolj pogrešam takrt ko gre, sam pol itq vem da ga bom nasledn dan vidla.

[fun]

Jaz tut nisem taka, da bi ga na smrt pogrešala in ga zasipavala z sms-i na vsake 2 minuti...
Zdej ko sem pr njemu "na počitnicah" ( ) mi celo paše da ga ni, da si lahk v miru depiliram noge, in se okol sprehajam z masko za obraz, se jokam k gledam kak film (ker drugač me bi še 100 let zafrkaval kak sm jokala ob umiranju brada pitta v toji ), pa čekiram ta forum, brez da bi vsake 2 minuti pršu in se smejal kake probleme mamo babe.

Če pride do tega da se dalj časa ne vidva, se pokličeva, mal pomenva in mi je zadost da vem da me ma rad;

Iz tira me vrže samo situacija, da se npr dolgo časa ne vidva, in sva potem končno zmenjena za en dan; potem pa 1 uro pred dejtom pokliče da je nekej prišlo vmes. takat se mi sesuje vse, ampak na srečo take situacije niso pogoste in ma vedno res opravičljiv razlog za to.

[lubii*]

Jst sm tud bivsiga pogresala ampak na zmerni ravni Pomoje mormo sploh zenske pazit, da ne tezimo skoz tipu pa da mu pustimo svobodo more zivet svoje zivljenje in prezivet tud cas s svojimi kolegi in brez nas enako velja za zenske. Men je blo pr nama z bivsim najbol usec, da k sva sla vn na ksno zurko, sva bla vsak s svojimi, potem sem prsla jst mal u njihovo druzbo da smo mal govoril, pol je on prsu vmes mi ksnga lupcka k mojim dat tko sprosceno, ne da bi ga jst nadzorvala zdei tm pa gledala za vsak njegov korak...

Sem pa ratala tecna, ce se nekaj casa nisva vidla, pa sva bla zmenjena, pa je odpovedov ...to me je pa zmer iz tira vrglo

[rammsteingirl]

avtorica teme, te popolnoma razumem!

da obrazložim svojo trenutno situacijo:
s fantom sva skupaj nekaj več kot 2 leti, jaz sem nanj kar precej navezana, sploh poleti sva se videla vsak dan, velikokrat spala skupaj, skratka prebila veliko časa v dvoje.

konec avgusta je šel službeno v tujino za pol leta. računala sva, da se bova vmes videla 2x. na začetku je bilo 14 dni, 3 tedne grozno. sploh nisem vedela, kako bom zdržala. potem sem se počasi navadila, poskušala sem se čim bolj zamotiti z določenimi stvarmi, več se družim s kolegicami, začel se je tudi faks in čas mine hitreje.

prišlo je do spremembe: dopust bo imel samo 1x. sedaj se bova prvič videla šele po 3 mesecih. vendar sem kljub začetnemu obupovanju prišla do sklepa, da je mogoče bolje, da pride samo 1x za več časa. ne bo se treba še 2x poslavljati, imela bova več časa za določene stvari ...

in kar je najpomembnejše: v tem mesecu in pol sem spoznala, da sem bila preveč navezana na tipa, kar bi ga lahko začelo utesnejvati in sem spoznala, da dejansko lahko preživim brez njega 1 teden, 3 tedne in sedaj že skoraj 2 meseca. mogoče je celo še bolj pozitivno, da se par nekaj časa med sabo ne vidi in tako okusita tudi drugo plat zveze.

vse se da, če se hoče! itak pridejo momenti krize. ko ne veš več, ali boš zdržal. ampak hvala bogu imamo zelo napredno tehnologijo, ki nam omogoča veliko stvari.

upam, da vam je moj post kaj pomagal

[Roberta R.]

uf js sm bla na začetku ista.. zdej sm pa vesela da mam kkšn dan samo zase, al pa za kolegice prou paše..

[arnela]

Punce, midva z mojmu sva skupaj že 5 let in sva navezana en na drugega, ampak nama prav paše kadar imava čas zase, vsak se druzi s svojimi prijatli, vsak zase zura, itd.. Tudi skupaj delava veliko stvari, ampak še ne pomisliva na to, da bi že šla skupaj živeti ali da bi živela samo en za drugega, to je pa to much...
Veliko vas zveni, da ste šele na začetku zveze, čeprav niste in mislim, da je zveza veliko boljša in kvalitetnejša, če imaš čimveč drugih ljudi v svojem življenju in ne živiš samo za njega oz. on samo za tebe, prej ko slej se začneta dušit...
Brez zamere, to je moje mnenje

[merisima]

Jaz sm tip ženske,ki se tud naveže,sam dokler nism začela z njim,tega nism kazala pa nit čutla nism neke hude navezanosti.
S fantom skup živiva že 5 mesec.In ni mi janso,kako sva zdržala ko sva se dobivala sma čez vikend,ko nam se zdaj trga ko se sam par ur dnevno ne vidimo.ne vem,res me je razvnel.pač ne moremo en brez drugega pa ne glede na kake težave,ki se nam prikradejo.

[BaBeBi]

Ja tut čist razumem avtorico teme. Sej ne gre za to, da bi mu težila...POGREŠA GA! mi2 se vidiva v povprečju 4x na teden, med počitnicami več...večkrat prespi pri meni itd. nisma ekstremno malo skupaj, ampak jst bi vedno rada več...in sej mi je čist super s kolegicami...v šoli preživim itd., učim se ko nisma skupaj...kadar se ne vidima, mama dogovor, da si zju3 pošljema sms, on mi sporoči ko je doma s faxa in potem se zvečer pogovarjama po telefonu...torej...ne pošiljam mu po 324 smsov dnevno, ne kličem ga vsako uro, ne preverjam skos kaj počne...samo ga pa obupno obupno pogrešam...in to se pri meni kaže tko, da sem razdražljiva in tečna kadar se ne vidima kakšna 2 dni, da sem nekako nemirna...nevem...ko sem z njim, sem najbolj srečna. on je vse tisto kar js nisem in hkrati vse kar sploh sem...in ja, priznam, da obupno težko zdržim brez njega, čeprav počnem druge stvari, normalno funkcioniram, mam svojo družbo, svoje hobije, čeprav mu ne skos pišem in težim...samo tist filing pač, da nekaj manjka. (pa skupaj sva malo več kot pol leta...tko da čisto na začetku tut nisva več )

[BaBeBi]

Ja tut čist razumem avtorico teme. Sej ne gre za to, da bi mu težila...POGREŠA GA! mi2 se vidiva v povprečju 4x na teden, med počitnicami več...večkrat prespi pri meni itd. nisma ekstremno malo skupaj, ampak jst bi vedno rada več...in sej mi je čist super s kolegicami...v šoli preživim itd., učim se ko nisma skupaj...kadar se ne vidima, mama dogovor, da si zju3 pošljema sms, on mi sporoči ko je doma s faxa in potem se zvečer pogovarjama po telefonu...torej...ne pošiljam mu po 324 smsov dnevno, ne kličem ga vsako uro, ne preverjam skos kaj počne...samo ga pa obupno obupno pogrešam...in to se pri meni kaže tko, da sem razdražljiva in tečna kadar se ne vidima kakšna 2 dni, da sem nekako nemirna...nevem...ko sem z njim, sem najbolj srečna. on je vse tisto kar js nisem in hkrati vse kar sploh sem...in ja, priznam, da obupno težko zdržim brez njega, čeprav počnem druge stvari, normalno funkcioniram, mam svojo družbo, svoje hobije, čeprav mu ne skos pišem in težim...samo tist filing pač, da nekaj manjka. (pa skupaj sva malo več kot pol leta...tko da čisto na začetku tut nisva več )