Kako vaši starši gledajo na to, da tip prespi pri vas?

[Aloha]

Js zase lahko rečem, da se ne bi kr tko šla enga (so)bivanja pod streho fantovih staršeu (seveda u primeru, da še živi pr njih). Sploh pa ne u najstniških letih (pa si upam trdit, da tut kasnej ne).

Kr mi ne bi blo prijetno in se nikol ne bi mogla čist sprostit (ne glede na odnos, dom je še vedno njihou, ne moj), si ne bi mogla prvoščt usega tistga, kar si mirno prvoščm pod domačo streho, mam svoj domek (in svoje starše), si ne predstaulam, da bi bla en cajt tm, en cajt tle, use neki na pou, pa vem, da se ne bi mogla znebit tistga občutka, da sm se nekam in nekomu usilla, da ne prispevam dost (dobr), ...

Velik lažje bi sprejela fanta u svoj (naš) dom. Čeprou mi tut ta varianta ni kej dost ušečna. Pa ne zarad staršeu (kar se tiče druženja s fantom sta bla vedno ful prjazna, skrbna in neproblematična), prostora (ga je več k zadost), ampak bl zarad mene same in mojga dojemanja delitve (prostora, časa, "svobode").

[Shannon]

kje pa naj bi se po tvoje?

Jaz nikoli nisem nobenega tipa pripeljala domov, ker se mi zdi nespoštljivo do staršev (in skrajno ogabna že misel na to, da oni vejo, da se v sosednji sobi onegavim ... ) Sem se preselila na svoje, preden sem sploh komu dovolila, da prespi pri meni. Tudi nisem nikoli prespala pri kakemu tipu, če so bili v hiši starši oz kdorkoli.

[Gost]

kje pa naj bi se po tvoje?

Jaz nikoli nisem nobenega tipa pripeljala domov, ker se mi zdi nespoštljivo do staršev (in skrajno ogabna že misel na to, da oni vejo, da se v sosednji sobi onegavim ... ) Sem se preselila na svoje, preden sem sploh komu dovolila, da prespi pri meni. Tudi nisem nikoli prespala pri kakemu tipu, če so bili v hiši starši oz kdorkoli.

Zdaj pa še s praktičnega vidika - stara sem 21 let, študiram, imam svojo sobo, ki je v stanovanju mojih staršev. Nimam avta, nima ga fant, tudi on živi pri starših v sobi - kje bi po zgoraj opisani logiki sploh lahko preživljala svoj skupen čas, ki vključuje tudi intimne trenutke? Jih po tej logiki naj sploh ne bi, dokler se ne preseliva na svoje ali kako?

[iluzija]

MsN - tukaj potem pride v poštev tista tema "seks na javnem mestu". Hm... Ampak verjetno vsak starš raje vidi (gledano bolj na tiste z najstniškimi otroci), da njihova hči s svojim (resnim) fantom intimne akrobacije raje eksperimentira doma, kot pa nekje v garderobi Atlantisa. Najbrž...

Kr mi ne bi blo prijetno in se nikol ne bi mogla čist sprostit (ne glede na odnos, dom je še vedno njihou, ne moj), si ne bi mogla prvoščt usega tistga, kar si mirno prvoščm pod domačo streho, mam svoj domek (in svoje starše), si ne predstaulam, da bi bla en cajt tm, en cajt tle, use neki na pou, pa vem, da se ne bi mogla znebit tistga občutka, da sm se nekam in nekomu usilla, da ne prispevam dost (dobr), ...

Točno taki občutki prevevajo mene, ko se za vikend (ja, še posebej za vikend, ko so vsi doma) transportiram k njim. Ne navadim se. Ko rečem, da sem lačna, grem raje v špar čez cesto po sendvič, kot da bi šla sama od sebe odpret njihov hladilnik in ven izbrskala tisto poli salamo. Pa kruh! Kje naj najdem kruh, če je vedno zamrznjen? Odtajat ga sama od sebe ne upam pa čeprav mi fant reče, naj ga grem iskat v zamrzovalno skrinjo. Samo zame - ne! Dokler ne bom videla, da ga potrebuje vsa družina (oz. vsaj še eden od članov, ki ni moj fant ), se "frišnega" kruha ne bom upala dotaknit (naj to naredi on, jaz ne bom). Sicer se po dobrih dveh letih počasi navajam... Navajam zakaj? Ker počasi dojemam, da se njim vsem zdi popolnoma samoumevno, da se tam počutim kot doma. Vseeno se popolnoma navadila ne bom nikoli - se niti ne nameravam, ker spoštujem dejstvo, da je to njihovo domovanje - brez mene. Jaz sem le... Em, gostja (čeprav ne čisto, ker pospravljam tudi).

Drugo je njegova soba. Soba je samo njegova. Če hoče od ostalih kdo noter, bo potrkal, ne bo kar vlomil v sobo... Taka so tista tiha pravila. In kar je njegovo, naj bi bilo tudi moje (vsaj navidezno si lastim vse to ), tako mi za vstop v njegovo sobo ni treba potrkat in vem, da mi nikomur ni treba odgovarjat, kaj počnem skupaj z njim v njegovi sobi (razen, če bi slučajno ven usekala moja morilska osebnost ).

[rachka_]

no ene res malo komplicirate saj ne rečem, da se morš obnašat tako kot da si doma.. čeprav mate v večini kr prav no. jaz zase vem, da sem kr preveč domača.. že pri tretjem obisku pr dragem sem si šla vzet kozarec in sok kr sem bla žejna (fant mi je rekel naj si ga grem iskat) tudi drugač sem recimo navajena, da pospravim krožnik za sabo po jedi, čeprav se to naj nebi spodobilo če sem le "gost" .. nimi to vedno všeč sem skor prepričana, da kdaj zgledam vsiljiva..tudi če so njegovi starši ful vredu in me tudi sami vedno spodbujajo naj se počutim kot doma.
moja mama naprimer je tudi ful odprta glede tega in sploh ni vprašanje kaj se sme ali ne.. dragi je že pri drugem al tretjem obisku bil povabljen v kuhinjo in dobil v roke nož in posodo s krompirjem, ki ga je bilo treba olupit seveda je bilo veliko smeha in humorja zravn ampak se je prav vidlo, da tega ni navajen pa tudi meni..ja, je blo malo nerodno.

spim pa sicer jaz tudi raje nekje drugje kot doma pri njegovih al mojih.. nevem, ne morem se popolnoma sprostit če vem, da je nekdo od domačih blizu. njemu pa še je trikrat huje. hvalabogu sva oba v ljubljani, če ne nevem kako bi to izgledlo.

[rammsteingirl]

midva imava srečo, da ima on sobo spodaj, kjer je tudi mini kopalnica. je super, ker greš lahko na wc kadar koli hočeš. sem pa po 2 letih res že kar malo domača, čeprav še vedno sem pač nekoliko zadržana. sploh zato, ker je njegov fotr ful strog. si pa tudi že sama naštimam sok, pomijem posodo itd.

[_ninchyka_]

Se popolnoma strinjajo in nimajo nič proti, to je bilo že na začetku, ko so ga spoznali, zdaj pa še bolj, ker sma že dolg skupi In je že use po domače prav tako obratno (js pri njemu)

[a_pikica_a]

Meni se zdi že samoumevno, da fant dostikrat prespi pri meni in jaz pri njemu. Na obeh domovih sva domača, in naju ni sram. Odvisno od očloveka do človeka.

[*purple*]

kje pa naj bi se po tvoje?

Jaz nikoli nisem nobenega tipa pripeljala domov, ker se mi zdi nespoštljivo do staršev (in skrajno ogabna že misel na to, da oni vejo, da se v sosednji sobi onegavim ... ) Sem se preselila na svoje, preden sem sploh komu dovolila, da prespi pri meni. Tudi nisem nikoli prespala pri kakemu tipu, če so bili v hiši starši oz kdorkoli.

lej pač to je tvoj problem, če ti nisi želela fanta pripeljat domov in tako naprej.ne morš pa rečt, da je to nemoralno.
In tud nevem kako si intrepetiraš ti situacijo, ko je moj fant pri meni ali obratno.Mislm, da počneva še marsikej druzga kot pa da se sam gačva.Ali ipak, tud gačva se ja, drugega placa pač ni.
In kot sm rekla, mi tretiramo spolnost kot nekaj povsem normalnega in naravnega, tko da se s takimi zadevami pri nas noben ne obremenjuje če kdo kje sexa za kšnimi vrati.nevem zakaj bi bilo to ogabno?meni se spolnost ne zdi ogabna, mojim staršem pa tudi ne.

in tko kot je Msn napisala, kaj pa v tistem primeru (mimogrede sem ga tud jaz predstavila pa si ga spregledala), ko res nimaš kje bit?Naj se pri minus desetih stopinjah posexava sred travnika in ležim zarad plučnce in obolenj ledvic/mehurja ceu mesec v bolnci?al še bolje, da sva čez celo zimo v celibatu?Ohja...
sicer pa mi doma želimo, da se vsak ki h nam pride v goste počuti popolnoma domače.In ravbo tako je z mojim fantom.On je domač, on je naš in je del družine.In hvalabogu da je tako, ker drugega, npr kot je v njegovi familiji, nebi preživela.

[andrejav88]

No jaz trenutno nimam nobenga, ampak prej ko sem mela kerga sem ga pripeljala domov.Tak da so se spoznal, na kako kosilo ipd. Nikol pa ni pa ni noben prispal pri nas in tud ne bo nikol.Zakaj?Ker spoštujem svoje starše in zasebnost našega doma. Pa tud to da so moji ful verni in o stvareh večinoma sploh ne govorimo.

[~NIA~]

žjo.

[GoldenEye]

Uf eni posti me kr potolažjo tlele... kr sm misla, da sm sam jst tak "trupl". Isto mi je zlo nerodno, če grem k mojmu domov. Tud če mi kej ponudjo mi je nerodn kej vzet... ne vem, ni mi prijetn. Tud če morm na wc, ki je v spodnjem štuki, mora on obvezno z mano dol Smotan mi je, če se recimo sama znajdem z njegovimi starši, če njega ni zravn... Kaj čmo, ne morem iz svoje kože Se pač ne morem "udomačit" kr tko...

[rammsteingirl]

uuuu, jaz sem pa že prebrodila to krizo, če se sama znajdem z njegovima staršema. tudi sedaj, ko je moj v tujini, sem ju šla že obiskat.

[metuljčica*]

Ene pa res pretiravate s to ''spoštljivostjo, ''moralnostjo'' itd.
Meni je spoštljivost do staršev pač vse kaj drugega kot to, da fant prespi pri meni 2-3x/teden. Če ga nekaj časa ni, že prav vprašajo, kdaj pride.

Kaj boste pa potem rekle na primere, ko mlad par živi v istem gospodinjstvu s starši, ali - kot je ena že omenila - potem, ko boste imele lastne otroke v eni ali dveh sobah stran od vaših? Naj (nikoli) ne seksajo?

[[She.]]

Ene pa res pretiravate s to ''spoštljivostjo, ''moralnostjo'' itd.
Meni je spoštljivost do staršev pač vse kaj drugega kot to, da fant prespi pri meni 2-3x/teden. Če ga nekaj časa ni, že prav vprašajo, kdaj pride.

Kaj boste pa potem rekle na primere, ko mlad par živi v istem gospodinjstvu s starši, ali - kot je ena že omenila - potem, ko boste imele lastne otroke v eni ali dveh sobah stran od vaših? Naj (nikoli) ne seksajo?

taka je tud pr meni seituacija, ma obratno. Njegovi da me neki časa ne vidijo, al pa da kašn vikend ne spim tam je že ? kdajj bo pršla in tko dalje. In mije prou fajn, kr iz tega vidim da im ne teži da sm tolko pr njemu doma.