hierarhija v odnosu med partnerjema

ŽuŽa

Mah odvisno od stvari, nekje se jst bolj prilagajam, nekje pa on. Res odvisno za katere stvari gre. Ko se gre za čas kdaj se bova vidla, se večinoma jst prilagajam ker ma on skos ene obveznosti, heh za kino se tud jst prilagajam ker on ne mara pocukranih filmov

. Pri kakšnih resnejših zadevah se pa ponavad pogovoriva in se odločva tako da je obema prav.

Lorelai20

fun napisal/-a:Tudi jaz mislim da se morata prilagajati oba...

V praksi je pa tako, da vsak trmari po svoje, in na koncu izbereva neko 3.jo varianto.
Načeloma pa se mi ni težko prilagodit, ker vidim da se tud on meni, in da imava kar podobne ideje in cilje

Mi je pa zelo všeč da ima fant svoje mnenje in da ga jasno izrazi...Na trenutke sem sicer jezna, ampak kakorkoli:šeene copate nočem met doma... ker pri bivšem me je motilo, da sem npr vprašala: kam geva; ne vem, ti povej... Kaj bova jedla; nevem, vseeno... Kaj greva gledat; lohk ti izbereš itd...

OMG fun, a to sva meli istega tipa :eek:

Sej prvih 5x je lepo slišat oz si misliš iiii ... Po treh letih dobiš pa ošpice od teh ne vem odgovorov agrh :motz:

Pri naju je pa tko, da mava relativno enake zamisli, kaj počet ob prostem času, podoben okus za filme, musko, ideje o tem kaj je zabavno ...
Kadar gre pa za prepirčke pa priznam, da je on tisti ki more narest prvi korak k spravi in to neglede zakaj sva se sploh "skregala". Otročje ja, priznam :roll:

*lilica*

fun napisal/-a:Tudi jaz mislim da se morata prilagajati oba...

V praksi je pa tako, da vsak trmari po svoje, in na koncu izbereva neko 3.jo varianto.
Načeloma pa se mi ni težko prilagodit, ker vidim da se tud on meni, in da imava kar podobne ideje in cilje

Mi je pa zelo všeč da ima fant svoje mnenje in da ga jasno izrazi...Na trenutke sem sicer jezna, ampak kakorkoli:šeene copate nočem met doma... ker pri bivšem me je motilo, da sem npr vprašala: kam geva; ne vem, ti povej... Kaj bova jedla; nevem, vseeno... Kaj greva gledat; lohk ti izbereš itd...

Moj velikokrat tako odgovori. Pa sem mu že povedala, da naj se kdaj sam spomni in on pove kam greva in kdaj.

No, sej včasih to naredi, ampak še vseeno se mi zdi, da tista res pobudnica sem pa jaz.

ženska

Prav je, da se ne prilagaja vedno le eden. Moje prepričanje je, da mora moški še vedno nositi hlače in biti nekoliko nadrejen. Copate ne bi imela ... :nein:

Miss September

ženska napisal/-a:Prav je, da se ne prilagaja vedno le eden. Moje prepričanje je, da mora moški še vedno nositi hlače in biti nekoliko nadrejen. Copate ne bi imela ...

Hehe, bolj se ne bi morala strinjati. :wink:

small_star

ženska napisal/-a:Prav je, da se ne prilagaja vedno le eden. Moje prepričanje je, da mora moški še vedno nositi hlače in biti nekoliko nadrejen. Copate ne bi imela ...

Se strinjam! Drugače pa najin odnos temelji na prilagajanju in en drugemu znava prilagodit. Ni tega, da bi vedno obveljala beseda enega ali drugega. Enkrat moja, drugič njegova. Vsak od naju ima pravico do mnjena in to tudi upoštevava. Imela pa sem bivšega fanta, ki mu ni bilo ravno do prilagajanja. Še na koncu, ko sem ga razkrinkala, da me je prevaral, mi je pribil: veš, do tebe ne bi hodil vsak dan, si predaleč stran od mene (bil je 40km stran). To pa mi je dvignalo pokrov na loncu... Itak, pustila sem ga na celi črti.

CoreySteel

fun napisal/-a:... ker pri bivšem me je motilo, da sem npr vprašala: kam geva; ne vem, ti povej... Kaj bova jedla; nevem, vseeno... Kaj greva gledat; lohk ti izbereš itd...

A ti povem zakaj?
KAM. Ker ko zbereš kraj kamor bi šel, se ona skos zmrduje, pa tarna kako je vroče, pa da jo noge bolijo in je na splošno cel dan tečna.

FILM. Izbereš film in ona zaspi. In to v štirih od petih primerov. Juhej...

HRANA. Izbereš lokal, potem pa naroči solato "ker druzga ni nič pamtnga".

*lilica* napisal/-a:Jaz sem tudi za prilagajanje, čeprav mi moj večkrat popusti in je potem po moje. Sprva mi je všeč, ampak drugače pa ne, ker bi rada, da se postavi zase.

No, vseeno se ponavadi zmeniva, da je za vsakega nekaj

Jasno, ko pa se, je pa egoističen prasc, ane?

p!ka

Uf, pr nama je zadnje čase tko, da se morem jz v večini prlagajat njemu. On pač pove kdaj lahko in pol je al bo tko kot reče al pa sploh ne bo. :evil:

Neki časa ni blo tko in sva delala kompromise oba. Ampak očitno ni več tistih časov. :roll:

[She.]

Jst pa sploh ne dubim besed za opisat najino situacijo. Sama pr sebi --> smi zdi d se jst njemu dosti bolj prilagajam. . kar se tega tiče, bi lahko roman pisala.. ma se mi neda

red_rose

ko greva kam se skupaj zmeniva tako da je obema fajn, za filme v kinu ponavadi on zbira (ker tut on povabi

) tako da vedno gledava kar je njemu vsec (sicer pa imava itak podoben okus za filme) doma pa jst zbiram kaj bova gledala. ko se skregava ce je kaj manjsega popusti on ker se ne mara kregat, potem ko je konec prepira pa se jst popustim

ce je kak vecji problem pa skleneva enakopraven kompromis. recimo...
drugace tako nasploh pa se vecinoma on meni prilagaja. recimo k greva na potovanje vedno jst izberem kam, kdaj, po kateri poti, kaj si bova ogledala (ker me to veseli, on mi pa zaupa v mojo izbiro). zdaj bova malo stanovanje preurejala, novo pohistvo in to => bom vse js zbrala in zrisala kako bo. seveda da ga bom vprasala ce se strinja, ampak naceloma mi zaupa...pa tako obema pase, itak nima casa za te stvari.
je pa velik kavalir in me rad razvaja in mu je vse prav tudi ce ga zvlecem v najbolj dolgocasen muzej, samo da vidi da je meni fajn pa je zadovoljen

na zacetku tega nisem mogla razumet ampak me je preprical... tudi prav.... =)

igorr

patriarhalni ali matriarhalni odnos je v večini že preživeta igra življenja...
velja le ustvarjanje kompromisa in način prilagoditve,kajti enakopravni odnos med partnerjem je v svoji biti že samo po sebi umevno dejstvo...
tisti,ki se stem sprijazni bo z ostalimi atributi uspel potegniti iz tega kvaliteto...
vsi ostali,ki pa so izven tega konteksta bodo pa igro medsebojnega odnosa izgubili....

renatka_

Včasih se prilagaja en, včasih drug. Pogosto sva oba za isto stvar, tako da prilagajanje sploh ni potrebno -za kar sem zelooo hvaležna. Včasih pa tudi kdo komu popusti, se spičiva (bolj na izi, ali bolj na hard,..). Svašta, uglavnem.

Kavč, tepih,... sem npr. zbrala jst, on jih sploh ni gledu - pol ko sm bla jst totalno zaljubljena v tist dizajn, sem ga peljala pogledat in je reku, ful je lep - ga bova vzela. TV, računalnik in podobno je bolj na njemu - čeprav tudi jst povem - ne, tega ne bova vzela/dejva še mal pogledat/OK, tole bo najino,...

Pri pomembnih stvareh se vedno uskladiva, pri tistih manjših pa se kdaj tudi popušča. Npr. al jeva doma al zunaj, kaj/kdo bo kuhal, greva rolat al nekaj spit v kafič,...

renatka_

Double

jullia_

Če je bistvo v tem, kdo sprejema odločitve (kam se gre na kavo, kaj bova gledala po televiziji, kaj bova jedla,... kakšnih večjih še itak nisva imela na sporedu, ker sva frišna

), sem jaz šef.
Ampak samo zato, ker je on tipična tehtnica in se nikoli ne zna odločit. Vedno vidi pluse in minuse pri vsaki stvari, potem se pa naveličam čakat in dam komando

Sicer bi se pa težko reklo, da je kdo od naju "glavni", ker se morava oba kar precej prilagajat. Definitivno pa ni tako, da bi bil eden smao marioneta drugega.

renatka_

jullia_ napisal/-a:Če je bistvo v tem, kdo sprejema odločitve sem jaz šef.
Ampak samo zato, ker je on tipična tehtnica in se nikoli ne zna odločit. Vedno vidi pluse in minuse pri vsaki stvari, potem se pa naveličam čakat in dam komando

Daj no, keri izgovori za opravičevanje maltretiranja tipa.