hierarhija v odnosu med partnerjema

[crapY]

OK vsi verjetno že vemo, da odnos med partnerjema ni nikoli enakovreden. Eden se vedno bolj prilagaja kot drug. No včasih je že prav grozno gledat nekatere pare.
Skratka kako se vi oz. ste se počutili ko ste bli tisti, ki se je vedno prilagajal drugemu? In kako ste se počutili, ko se je punca ali fant prilagajal-a vam?
In do katere meje je to normalno za vas?

[trepalnica]

jaz sem za kompromise, torej malo prilagajanja z vsake strani... sem pa bila tudi v podrejenem polozaju, zelo podrejenem, vse sem popuscala, torej se prilagajala, da bo vse ok... in seveda nikoli ni bilo dovolj... po mojem je treba ze na zacetku zveze pokazat, da s teboj se pa ne da kar tako, da bi se vedno prilagajal/a... govorim za moske in zenske... ker drugace se samo stopnjuje... in je vedno vecja razlika... to pa potem ne deluje vec kot normalna zveza... torej... sem zagovornica kompromisov... saj morajo biti povsod, tako v zvezi kot v sluzbi, med prijatelji, v druzini,...

[Gost]

Meni se zdi, da se na področju interesov ne prilagajava pretirano, ker so najine želje glede tega kdaj in kam bi recimo šla, precej podobne.

Najbolj se prilagajava ob spornih zadevah, torej, ko pride do prepira. Takrat se morava precej potruditi, ker sva oba trmasta, občutljiva in velepametna, ampak se mi zdi, da oba nekako sestopiva s prestola zavoljo ljubega miru. Včasih on prej kot jaz, včasih obratno - na koncu se prisiliva v enakovreden položaj, ker drugače se lahko pretepeva :box:

[xxwoman]

Midva pa imava obraten problem... oba dajeva prednost en drugemu in potem se nikoli ne moreva nič zmenit.

[fun]

Tudi jaz mislim da se morata prilagajati oba...

V praksi je pa tako, da vsak trmari po svoje, in na koncu izbereva neko 3.jo varianto.
Načeloma pa se mi ni težko prilagodit, ker vidim da se tud on meni, in da imava kar podobne ideje in cilje

Mi je pa zelo všeč da ima fant svoje mnenje in da ga jasno izrazi...Na trenutke sem sicer jezna, ampak kakorkoli:šeene copate nočem met doma... ker pri bivšem me je motilo, da sem npr vprašala: kam geva; ne vem, ti povej... Kaj bova jedla; nevem, vseeno... Kaj greva gledat; lohk ti izbereš itd...

[*lilica*]

Jaz sem tudi za prilagajanje, čeprav mi moj večkrat popusti in je potem po moje. Sprva mi je všeč, ampak drugače pa ne, ker bi rada, da se postavi zase.

No, vseeno se ponavadi zmeniva, da je za vsakega nekaj

[positive vibration]

Jaz pa ugotavljam, da sm ful prilagodljiva, mogoče celo na tak način, kot je rekla fun...ampak nisem copatika haha

...če pa mi je res vseeno, kaj bo za večerjo, zarad mene, tud če je ni, ne bom hin

[Peterca18]

Jaz sem zelo prilagodljiva glede tega kaj bova počela, kaj bova jedla, kam bova šla na morje, itak pa imava zelo podobne želje ... malo manj glede usklajevanja prostega časa, ampak tudi gre. Ker sem več jaz z njegovo družino in družbo se seveda prilagajam in mi ponavadi ni problem. on se prilagaja v ravno pravi meri, noče bit preveč copatast.

Sem pa mela tipa, ki se mi je prilagajal res v vsem in sem to včasih tudi malo izkoriščala. Saj je blo fajn ker je vse lahko blo po moje in tako kot je meni blo všeč ... ampak too much. Sploh mi nikoli ni znal rečt: nimam časa ob 6, dajva se zmenit za ob 8.

[kajira]

če sem se jst bolj prilagajala, sem vedno dalj časa vztrajala. če se je fant, sem se ga kmalu naveličala.

[*purple*]

odvisno od momenta in razloga.
enkrat se jst prilagodim, ali pa se na vse kriplje trudim da se nebi, enkrat on.
Mislm, da sva glede tega dost na isti valovni, čeprav se men zdi, da sem jst mal manjši komplikator in znam prej popustit in se prilagodit.sva pa res tam-tam no.

seveda pa pri obeh obstajajo določene zadeve, katere ne dosežejo niti Pja or prilagodljivosti.če mi ni v najmanjšem interesu, takrat nastopi trma in je sigurno nemogoče se prilagodit.On je pa dost isti.
Pol "ubijeva" pa čist eno tretjo pot

[*hox*]

Čist odvisno zakaj gre, ampak mislim da sva kr približno enakovredna glede prilagajanja.

[*mala*]

Js pa priznam, da se on veliko bolj prilagaja men, kot js njemu. Ponavad kar moja obvelja (no, ene 80%).

[kiny]

Midva mava kr dost kompromisov. Sicer se včasih ne strinjava, pa se za kšne stvari noče kdo prilagodit pa pride do manjšega kreganja, ampak je kmal vse ok.
Sama hočem da ma tip tut svoje mnenje. Ker js tipa k bi mi biu tko rečen "copata" nebi sploh cenila. Bi z njemu počas začela ravnt kot z enmu predmetm, k bi stal tm kjer bi js hotla.
In tut js vem da nočem bit nekomu "copata". Tut js sm enkrt svojmu mal prevečkrat v enem obdobju se pustila ukazovt, sam sm se pol zlo kmal uprla, ker sm vidla da to nikamor ne pelje.

[~NIA~]

[trapa]

Če se kregava, mora na koncu zagotovo en popustit. Nekako ne znava nardit kompromisa v smislu " v redu, narediva kombinacijo obeh variant".
Da bi jaz popustila in mu potem naslednjič očitala "jaz sem zadnjič popustila, danes si na vrsti ti" pa tudi ne znam.

Tako se pač prilagaja enkrat en, enkrat drugi. Če sem poštena, se prilagajam večkrat jaz. Najbrž. Obstaja pa tudi nekaj področij, kjer se lahko prilagajam samo do določene mere in čez postavljeno mejo ne grem. Takrat sem zavoljo svojih principov pripravljena žrtvovat tudi zvezo. Lahko se prilagajam, ne bom pa copata.

Kje je meja? Vsak ima svojo. Nekaj, ker je nekomu čisto samoumevno, je drugemu absolutno nesprejemljivo. Bi pa rekla, da ne bi nikdar smeli "sebe" žrtvovati zaradi popuščanja.