Jz se z mojo zastopim, jo vikam, ker je stara tam okol 60 let. Potegne z mano, se hoče z mano pogovarjat po telefonu in tko tud, sam na živce mi gre, ker mi skoz teži, da moram jest in je poj vsa užaljena, če rečem, da ne morem. in dejank mi reče v obraz, da bo užaljena, če ne bom jedla. Sam se ji ne dam. Lepo ji rečem, da mi je zlo žal, ampak če ne morem ne morem. Hvalabogu, je moj lubi zdj mal bl oster ratal, pa ji reče, d naj naju pusti mal sama al pa d nej mi neha težit. Prej je bil tih, pa sm mu rekla, d nej ji kj reče. Pa ni in ne zaleže. Reče pa- to pa tud šteje ne, da se mami po robu postavi? Sicer pa me ima mami baje ful rada, kliče me 'Petro mojo'. Tud ati me ma rad, sam ne vem, kaj si misli sedaj ko ve, da hočem in zarad mojih doma morm imet cerkveno ohcet, sine pa mora zato čez une ceremonije... Sam vsi pa hočejo,da se poročiva. Včasih so že rahlo zoprni zarad tega. Pa na živce mi gre tud, da me mama hoče prepričat, da so prizadet otroci revčki, sama pa sem že 4 leta s to populacijo in vem, da niti slučajno niso. Tko da tuki se pa razhajava. Drugač pa se pogovarjava o vrtu in take reči. Me je pa FUL strah dneva, ko se bojo moji pa njegovi spoznal...
15 let mlajša od njega 
Moja je super..