sončk napisal/-a:Jst se pa s tem ful ne strinjam, ne morš pozabit enga fanta, če skočiš v zvezo z drugim... potem se pa to njeno prebolevanje pozna na tej zvezi...
Se popolnoma strinjam s tabo. Ker verjamem v to, da si ne morš najdt nekoga, ki bo trpel tisto prebolevanje s tabo. In potem ti je še huj, ker moraš lagat enmu in druzga pozablat. Se mi zdi da je to največja preobremenitev za psiho.
Sama sem v trenutno istem primeru, zaljubljen je v drugo, star 18 let ... Ve da ga mam rada in upam si trditi, da ga imam raje kot družino, prijateljice itd. Ampak on v meni vidi samo prijateljico. In ko sem mu povedala kaj vidim, ko je on v družbi s tisto njegovo novo simpatijo, sm popolnoma izpovedala svoja čustva. On pa me prvo vpraša nazaj: kaj si opazla takrat, ko se pogovarjam iz njo. Namest da bi mi reku vsaj: sorry, povedu sm ti, da ne morva bit skupi. Vem vse to, kako nesramen je lahko, ampak... nekako ne morem si ga izbit iz glave, srca... al kjerkol se pač nahajajo ta čustva do njega. Nočm mislt nanga, ampak kr naenkrat, k ga morš pozabt, to neumno zgodbo najdeš v vseh pesmih, obtožuješ ga tega ker je prasec in najboljši tip na svetu zate v enem, z očmi ga iščeš na nemogočih mestih, predstavlaš si kako bi blo, če bi ga kr naenkrat zagledala in bi prteku k teb in ti reku da hoče bit s tabo, pa čeprou žvi od tebe 50 km stran.
Vse je v teb. Enim pomaga čas, drugim druženje s frendi... kakorkoli, poskuši čim več načinov. Če te prime na jok, se zjoki... vrž to ven iz sebe. Enkrat te bo samo minil in takrat se boš zavedla, da je pač zgubu nekoga, ki bi ga ljubu, cenu, oboževal bolj kot lahko človek samega sebe ceni. Ampak ravno tako kot ti rabiš čas za prebolet, tud on rabi čas da spregleda. In večini je na koncu žal (povdarjam večini in ne vsem) žal. Ampak takrat bo zate prepozno. Priporočam ti le, da mu ne podležeš ponovno.