titty napisal/-a:sej z oblačili nimam problemou...no,z stilom se poskušam igrati,tako da pririjem pomankljivosti na meni in pokažem to kar z mojo postavo lahko pokažem![]()
no ja,je pares da se nikdar ne oblečem dovol pokrito za nekoga![]()
spet mamini komentarji,pokrij si rit,skrij prsa,itd. aglih na to dvoje sem ponosnajoke...
ja,v glavnem to mam v glavi,poskušam se teh grdih maislih odvadit,ampak gre počasi,počasi...tud na kakega psihologa ali pa psihiatra sem pomislila,ker mi je tud zanj hudo...skoz pričakujem potrditve iz njegovih ust,pa ljubusumje iz moje strani...vem da mu ne mora bit lahko...
Bi se šla stavit, da v resnici izgledaš prav normalno in da je samo tvoja slika sebe popačena.
Jeba je, ko ti takole starši uničijo samozavest. In še večja jeba je, če še vedno živiš z njimi in dnevno poslušaš destruktivne opazke.
Res je, s pozitivnimi mislimi lahko veliko, veliko narediš. A postopek je dolgotrajen in ničkolikokrat se človek vrti v začaranem krogu. Enkrat ko maš misli zasidrane v podzavesti, je klinc jih spremenit.
Je pa v vsakem primeru psiholog ali psihiater odlična rešitev.
