Sestavljanka napisal/-a:Moje izkušnje z devičniki so take, da devičniki so devičniki z razlogom. Razlog pa ni izgled, temveč pristop. Recimo dvakrat zaserjeva na žuru zunaj in on vsem razlaga, da sva skupaj. Ko sva potem srečala mojega brata me je pred njim za roko prijel, ko 'sva bila skupaj' 1 teden. Seveda doma še nisem imela namena razložiti, da imam fanta! Ampak ok, v ostalih pogledih je bil ok, zato sem rekla, da se bom potrudila. Naslednji dan mi že pove, da je njegovi mami povedal za naju. Ko sem šla s kako kolegico ven, se je prikazal. In mislil, kako ga bom vesela, ker se me je tako lepo presenetil. Ko je prespal pri meni, več kot do poljubčka ni prišel. Ko sva bila skupaj zunaj me je kot nek 14-letnik zmeraj hotel poljubljati, pred vsemi prijatelji, znanci. Neprestano me je klical, tako da nisem imela več niti minute časa sama zase, on pa je mislil, kako pozoren in super je. Seveda se je to moralo končati.
Ostali devičniki, ki jih poznam, niso nič kaj dosti boljši. Preveč se trudijo biti pozorni, da ima ženska na koncu občutek, da jo psihopat zasleduje. To pravijo kolegice, na katere se taki obesijo, ko poskušajo pri meni karkoli začeti... Od vseh teh izkušenj naprej tako zame velja pravilo: DEVIČNIK, NO GO!
meni se je isto dogajalo, niti minute nisem mela za sebe pa za svoje kolegice ... da bi šla na kavo brez njega, tega ni bilo. logično da sem se ga slej ko prej naveličala in ga poslala nekam ...
