Vse bolj opažam, da je zelo težko najti sorodno dušo - nekoga, ki mi bo zamajal tla pod nogami in se mi bodo dobesedno šibila kolena, ko ga bom videla, obenem pa bova imela nekaj skupnega in ne bo le gola kemija oz. privlačnost ter nezanesljiva zveza (kar se mi zdi, da je vse bolj priljubljeno pri večini punc, ker imajo rade nezanesljive fante in s tem "zveze", kasneje pa jokcajo, ko jih tip zamenja za drugo punco). Pač, zdi se mi, da je vse težje najti nekoga, ki ima vsaj nekaj istih interesov kot jaz in da bi naju vezala zaupanje ter predanost, ne pa, da bi se vsak dan vprašala, če ga bom tisti dan sploh videla oz. če me bo vsaj poklical. Je res tako malo fantov oz. moških, ki še vedo kaj je resna zveza? Zdi se mi, da si fantje (tudi če so že stari 20+) napačno razlagajo resno zvezo. Saj to (še) ni zakonski stan ali zveza, ki postaja rutina, ko partnerja preveč časa preživita skupaj oz. živita pod isto streho. No, pa da ne bom preveč zašla... Kar hočem povedati je to, da v našem kraju, pa tudi širši okolici, ni veliko opcij spoznavanja novih ljudi in s tem potencialnih partnerjev. Diskoteka je itak več ali manj za najstnike, pa tudi če so kakšni 20-ali-več-letniki tam, so to ponavadi kakšni pijanci oz. avanturisti, ki načeloma padajo na 15-letnice. Razen diskoja so še samo kino, običajni lokali kjer ne moreš spoznavati novega folka in bowling, kamor sicer z družbo (več ali manj vsi poparčkani) zahajamo pogosto, pa je vedno isto oz. tja zahajajo družbe, ne da bi spoznavali nove ljudi. Prav patetično se mi zdi, kako so ljudje zaprti oz. zadržani. Pa to ne opažam le v našem kraju, pač pa tudi drugje v Sloveniji... ne posplošujem, saj se najdejo tudi "ta glasni", ampak ponavadi šele po nekaj rundah s kolegi, skratka "pacienti".
Pred leti sem živela v Avstriji (dvojezična šola) in lahko rečem, da če naredim primerjavo Avstrijcev s Slovenci, so prvi vsekakor bolj odprt narod, isto velja za druge narode... prepotovala sem že velik del Evrope (pa ne samo države na jugu, kjer so splošno znani temperamentni narodi), pač pa tudi sever in vse kar lahko rečem, je to, da so fantje pri nas pri navezovanju stikov še bolj porazni kot Skandinavci, ki že itak veljajo za bolj miroljuben in "hladen" narod. 
Tudi sestra, ki je bila na študentski izmenjavi v ZDA, je imela same pozitivne izkušnje s tamkajšnjimi študenti, saj so zelo sproščeni pri navezovanju stikov. Česa takega tu ne doživiš pogosto. V tujini sem spoznala dosti fantov, čeprav sem samo z enim bila v resni zvezi, ampak se ni izšlo, ko sem se preselila nazaj v Slovenijo, medtem ko pri nas moraš imeti kar precejšnjo srečo, da naletiš na kakšnega normalnega (ki ne lovi vsak teden drugo punco) in je dejansko prisotna kemija. Ena podobna stvar, ki sem jo tudi opazila, je npr. neizvirnost pri osvajanju. Če punca nima lepih oči, potem se "sigurno že od nekje poznata", ker je tip tako lepo punco zagotovo že kje srečal. No, kakšno pa je vaše mnenje o (ne)posrečenem osvajanju Slovencev in fantov iz drugih držav? Kakšne izkušnje imate s tem? Malo se razpišite.
razen če je bog lepote.
... drgač sm pa lost energy od teh tipov, k sami ne vejo kaj hočejo...
pol se pa tolažim, da pač odvisno od osebe..
. jaz sem jo vzel, dal pod roke in šel skozi pubilko in se drl, UMAKNITE SE SLONA NOSIM. takrat pa lahko rečem da ste me začele dobesedno grabt. ne vem zakaj, bedna fora po moje ampak bil sem pijan, smešno mi je bilo, nasmejali smo se. sem pa vse na hitro skenslal, 2 stavka nato pa sem šel naprej ker res nisem bil pri volji za spoznavanje novega folka, raje sem se zabaval s prijatelji.
