Joj prav lažje mi je ker vidim da nisem edina zmešana punca.
Moja zgodba je brezvezna vbistvu, z nekom nisv aimela redne zveze, dobivala sva se kadar je njemu pasalo (skoraj res), imel me je samo za ... in clo dela na isti firmi kt jaz-sicer se ne srečava velik ampak se. No in kdaj pa kdaj mi še napiše sms al sm ga clo jset, pa ni noben reku da je konc al kej, ampak itak nč kej ni blo, ker sva se vidla parkrat na mesec (očitno takrat ko je rabu kej). Zdej gre na Pag, men je tko na trenutke bed, pa ni moj fant, ni vezan name, še manj jst na njega, ampak me boli da sem se pustila tako izrabiti. Ne vrjamem kako da ga ne sovražim, ker je grdo delau z mano (psihično). Pa sej mi gre, pozabim na trenutke, pol pa sm slišim Pag, pa mi vse skupaj pride nazaj.
Res sem čudna ne vem zakaj se sekiram, ker on se zagotovo ne. Mislim da je pa tud vmes meu kakšno.
No saj, sm povedat sm mogla, ker vem da me boste razumele-i.
Hvala.
Upam, da bom enkrat spet taka kot sem bila, vesela nasmejana in polna volje do vsega (saj sem tudi zdaj ampak samo na vzven, notri se mi zdi, kot da sem polomljena). Čeprav res ne vem zakaj.
Upam da je nekje nekdo, k nam bo pokazal, da smo vredni da nas ima nekdo rad zaradi nas samih.
se pa pridružujem kakšnemu srečanju, ker mi ta forum vliva upanje, tako da ste zagotovo
