Dnevnik

[Sweet Princess]

Waaaa, dnevniki...jst sm pisala svojga od 7. razreda (odkar sm mela svojga pruga fanta ) pa skor do konc faksa...ne usak dan, sam takrat k se je kej dogajal...tko da mam še dones tiste 3 stare dnevnike. Učasih si prou cajt uzamem in mal prebiram...in se smejem sama sebi Jp, tm notr so use moje simpatije, ljubavi, sex prigode...usi študentski žuri...Dnevnik sm pa nehala pisat tisti dan ko sva šla z biušim narazen.

Pa u srednji šoli in tut na faksu smo si s prjatlcami pisale "listke", u bistvu kr cel list papirja, strgan s sredine zvezka in tok na drobno popisan da si skor rabu očala da si kej prebrau. Je biu tut neke vrste dnevnik, sam da je bla usebina bolj usakodnevna in "tekoča"...kako trapasto

[p!ka]

So bli pa v OŠ ful popularni dnevniki, ki smo ga pisali skupaj s prijateljicami...In čeprav smo se videvale vsak dan v šoli, smo si pisale dnevnik ...

Me tudi. Kr neki smo pisala sploh ni melo veze kaj, sam da je blo.

In potem to naslednji dna prebereš in komentiraš... Joj ku bedno... A si nismo upale vse v obraz povedat?

Nam je blo tko bolj fensi. Ker smo mele neko "skrivnost". In najboljše se nam je zdelo, da so usi hotli brat naš dnevnik.

[Tonja]

Jaz ga pišem.
Prvi dnevnik sem začela pisat leta 1993.
Danes ga pišem še vedno, pišem pa 17 dnevnik.
Pišem ga predvsem zaradi tega, ker določene stvari vem samo jaz, ter, da se olajšam, izpovem srečo ali žalost, nalepim kake slike, verze, pregovore, pač stvari, ki jih nočem pozabit... Sicer je bolj fancy pisat zadeve na net, ampak netu ne zaupam (bivši moj dečko heker me je naučil nekaj stvari ).

[dasha!]

js sm pisala učas dnevnik, ja. pa me je kar hitro minil pol ko sem ga čez kako leto brala so bli pa taki smehi da konc kok se to u enem letu vse spremeni..pa s tega sploh nebi zavedala če nebi brala dnevnika za nazaj.

mele smo pa tut dnevnik s frendicam..4 frendice, pa smo notr tko mal šimfale , o tipih, prfoskih debatirale itd.to je blo u osnouki, da nam ni blo dougčas med poukom sam smo hmal ugotovile d je preveč tvegan, ker lahko kak prfoks zaplen zvezk

[ženska]

Nikoli ga nisem pisala. Najbrž v strahu, da ga bo kdo našel. Svoj dnevnik nosim s sabo v svoji glavi.
Bi bilo pa moje življenje in razmišljanje zanimivo branje ...

[*urškica*]

Mela sm obdobja,ko sm ga pisala,pa hitr nehala.Ko sm bla drugi razred sm not napisala sam datum,da sm bla v glasbeni pa ka smo jedl. Pol sma pa s koelgico v 7 al 8 razredu devetletke si pisale skrivnosti,pa so vsi hotl tist v roke dobit,sam itak,da nisma pustile.Pol sma se pa skregale,sam tolk sma ble pr seb,da ni nobena zvezkov okol kazala.

[[vanessa]]

So bli pa v OŠ ful popularni dnevniki, ki smo ga pisali skupaj s prijateljicami...In čeprav smo se videvale vsak dan v šoli, smo si pisale dnevnik ...

Me tudi. Kr neki smo pisala sploh ni melo veze kaj, sam da je blo.

In potem to naslednji dna prebereš in komentiraš... Joj ku bedno... A si nismo upale vse v obraz povedat?

Nam je blo tko bolj fensi. Ker smo mele neko "skrivnost". In najboljše se nam je zdelo, da so usi hotli brat naš dnevnik.

Js in 3 frendice smo zmeri še kej risale notr, okrasile itd.. In pač pisale kar se nam je tudi doma dogajalo (gledanje tv in take neumnosti ).. Meni je blo ful doro, samo zdej sm že prerasla take stvari.

[LoveLy*]

jaz ga tudi pišem....sicer ne več tako pogosto...ampak ga pišem..hehe....mislim pa da je to zdaj 4 dnevnik...jap 4 leta SŠ in 4 dnevniki...hehe...lepo spomnin...sam kaj zaj ko so poč. ne pišem več tolko...sam se morem res spravit...hehe

[Tysia]

Da, pišem dnevnik. Sicer v presledkih in različnih oblikah ( v papirnatem dnevniku; na blogu - je tudi neke vrste dnevnik, ker so gori moja razmišljanja; po steni - včasih sem si zapisala na steno s svinčnikom misel dneva).

Pisati sem ga začela v 5. razredu OŠ, to pa zato, da sem mu lahko zaupala, kako me je moja simpatija povabil na sprehod ali pa na sladoled. Pa filozofirati sem tudi začela že takrat.

"Papirnatih dnevnikov" imam 6 ali 7. Je pa zanimivo slediti, kako se razvija slog in vsebina napisanega. Še pisava se mi je zelo spremenila v teh letih.

Zadnje čase ga pišem manj pogosto (1 krat na 3 mesece) in niti ne vsebuje več toliko dogodkov, kot jih je včasih, ampak bolj razmišljanja in občutenja. Do neke mere ga je zamenjal blog.

[Areta]

To, kar pišem, jaz osebno sicer ne bi imenovala dnevnik.

Vedno ko sem izjemno slabe volje ali pa sem samo takšne pasivne volje, poskušam ta svoja čustva spraviti v nekaj konstruktivnega, se pravi v kako razmišljanje o mojih pogledih na svet ali kakšnih citatih, ali pa nastanejo tudi kakšni odlomki proze. Sicer nič posebnega, ampak se pa na nek način čustveno olajšam.

[MiaMia]

Dnevnika nisem nikoli pisala, ker se mi zdi, da je "rezerviran" za slabe stvari ali pa za ne vem kaksne skrivnosti. Za to imam prijatelje, sicer pa kdaj pa kdaj napisem kaksno pesem, da dam iz sebe kaj "crnega" pa se ponosna sem na to, kar nastane.

[bina_]

jaz sem ga pisala v osnovni šoli,pa nekje do 3 letnika srednje šole... in je prav zanimivimo ko ga berem...določene stvari kar podoživim tako podrobno so opisane...

[rdeče vrtnice]

ja js ga pa pišem ker se dejansko bolje počutim ko izlijem svoja čustva na papir...začela sem ga pisat v 6 klasu v osnovni šoli. in ko ga dkaj berem za nazaj je prav zanimivo

[sokolja]

pisala sem ga v otroštvu tja nekje od 9 - 12 leta. potem pa nisem imela več "časa", ker je prišla teta puberteta in sem ga nehala pisat. in niti malo mi ni žal da sem ga kdaj pisala ker ga grem dostkrat brat in se spominjam srečnih trenutkov v otroštvu in potem

[*purple*]

jst sm tud pisala dnevnik, dolga leta.Mislm da sem jih popisala okoli pet.Noter je bilo vsw.Od mojega razmišljanja o bilokateri stvari, besedila najljubših pesmi, najljubši verzi, najljubše in zanimive slike, moje fotografije, ljubezenski zlomi, sreča, žalost, jeza, veselje, listi z razmazanimi črkami od solz, posušene rožice..skratka, ni da ni
Potem sem se pa mal umirila in se mi ni dalo več pisarit vsega skupaj.zdej imam blog in če mam kej (ne)pametnega za povedat, spišem tja in je.tam je tud napisanega svašta.mapa še vse dnevnike skrbno spravljene v eni škatli in jih kdaj ko pospravljam tud preberem in se spomnijam vsega za nazaj, še tistega kar sproti pozabim.

sva mele v OŠ pa tudi z najboljšo kolegico skupni dnevnik i je kr nastal lep spomin skozi tri leta sonovne šole