1 leto nazaj sm bla v podobni situaciji, on je biu zaljubljen v mene js pa nism tela met neč resnega (to sm mu tudi non-stop ponavljala) z njim ker se mi ni zdelo fer, ker mu nism upala rečt da ga mam rada in se nbi obnašala do njega kot si zasluži. Pač ni razumu (k je biu očitno tko zaljubljen v mene) in šele pole k mu je upallo da nbo nikoli neč resnega se je užalu (da ne govorim kake je govoru od mene in ku s eje obnašu do mene) in od takrat naprej sm si rekla da niti tikala nbom takih tipou. Prvo bom prebolela prejšnjega, pa če mi bo vzelo 10 let in šele potem bom bla z drugim. Tudi meni nbi blo fajn bit s tipm k še ni preboleu bivše.. Niti nbi upala bit s takim (pa čeprou tega sploh nbi kazu).
Na začetku mi je blo res malo težko k sm bla navajena bit z vsakim k mi je biu ušeč (samo zto da bi ga pozabla), samo pol sm se navadla in zdej mir es neč ne manka in kaj se je zgodilo?? Sm prebolela dolgoletno ljubezn in to brez da bi bla z vsakim drugim al hodila s kom. Dovolj je blo da sva mela en resn pogovor in mi je ukloplo da pač s tega zaenkrat nbo neč in tudi čakat ne mislim več na njega.
Večina skače iz ene zveze v drugo tudi zto ker ne znajo bit več sami. Pač so se navadli da majo vedno koga zravn, da majo pozornost od določene osebe in jim je težko bit potem brez vsega tega. Taki ne vem če bojo pršli daleč.. prej al slej bo šla vsaka taka zveza ("na hitro zrgajena" al kko bi temu lahko rekla) u k****..
Nvem.. včasih pogovr res bolj pomaga kot pa dejanja (reicmo met tkoj drugega)
