mah,jst sm bla tud srecna,ko sm se po dobrih dveh letih resla bivsega

sam sva vseen (za nekatere tle nepojmljivo) ostala frenda in sva se (dokler se ni preselil) slisala al pa vidla vsak dan.z edino razliko, da ni bil prioriteta tako kot prej,kar je logicno,ampak ker mi je ze prej bil (poleg fanta in ljubimca) tud zelo dober prijatelj,se mi je zdelo neumno to zgubit sam zarad tega,ker nisva funkcijonirala kot par.
za razliko od tvoje situacije,pa sm bla jst tista,ki je po kmal po koncu spoznala nekoga,ki mi je bil vsec in se je ze pomikalo proti smeri "resna zveza"..ma se nism pocutla pripravljena se tko hitro vezat,in se je kmal koncalo..clovek pac rabi cas prit k sebi po resni zvezi,ceprav ne trpi..

si je treba dat duska,ko si po dolgem casu ledig und frei

sm skor sigurna,da je za njega ta ta druga (razen ce res ni mel takeeeeeeeee srece,da je spoznal duso dvojcico) le zdravilo za ego-in verjetno tud zdravilo proti pomanjkanju sexa).ne vem on,ma meni je po 2h letih rednega sexa,bla kr kriza bit brez
se mi zdi tud normalno,da si malck ljubosumna nanj (jst priznam,da bi bla tud ce bi po 3tednih odkar sma nehala,ga vidla z drugo-ceprav sem bla in sm 1000% prepricana,da sm naredila prav,ko sm ga pustila)..
to je taka blaga vrsta egoizma ce mene prasas..itak,da samozavest trpi,ce si tvoj bivsi najde punco prej kot ti fanta.
