Jaz pa gledam na to drugače. Če se mi ne bi zgodilo to, kar se mi je, bi se strinjala z večino.
Pred mesecem sem spoznala profesorja, ki mi je že na prvi pogled vzel sapo. In še vedno je enako. Ko se vidiva, pozabiva na celo predavalnico, čeprav nenamerno. Nekontrolirano se gledava brez diha, kot dva zaljubljena golobčka. (saj me je sram zaradi tega). Razlika je, da imam fanta, on je pa že vdovec. Ja, star je malo čez 60 let
...vendar pregrešno privlačen, sploh ne kaže toliko let. Fant večinoma nima časa zame, vendar ga tako močno ljubim in obožujem, da ne pride v poštev nobeno varanje.
V glavnem želim povedati, da leta ne štejejo. Jaz sem se tut zgražala nad ljubeznijo z velikim razponom let. Je pa res, da se z vezanimi ne podajaj v igre, ker strašansko boli. Živeti s slabo vestjo je najhuje. Ne veš, kak je to, če nekoga strašansko ljubiš in pol zveš, da te je prevaral. In kaj si mislijo otroci. Zato ljudje ubijajo partnerje - zaradi nezvestobe, zapuščanja, nasilja ipd. Jaz bi se tudi, ne bi mogla živeti s takšnim bremenom.
razn če oš druga demi moore, kar pa močno dvomim...
