starši

[missLavigne]

Pogovor se z mamo in ko bo oči doma, mu povej da boš pripeljala domov fanta predstavit. Če bo imel kaj proti, naj ti malo mami pomaga, potem ga pa kar pripel ne glede na to kaj bo rekel. Sigurno ne bo nesramen do njega-vsaj po moje da ne. In ko bo ugotovil, da je tvoj fant čist fajn dečko, bo mogoče le ugotovil, da malo pretirava
Velik sreče

[IJO]

ce prav vidim si stara 20,..in kje je pol problem.?
gres venin ce ti doma pizdijo se delas da ne cujes, ali pa ce te hočjo udarit reces sam nj probajo ker joih bos prjavla..upri se zenska pa nemorejo do konca lifa bedet nad tabo:P

[Bittersweet]

ok odpiram mal starejšo temo... razlog: mojima dvema se je spet strgalo...
zadnji dve leti sta bla super... nikol več, rekla, ne smeš it tja... redko so ble postavljene ure... ponavadi sem res hodla ob normalnem času in normalnem stanju domov... (doma, žurke na faksu se ne štejejo) do sobote... ko je moj am... pač tip s kerim ga mal bluzima zadnje čase... mel rojstn dan... mami mi je rekla, naj bom ob času doma, ko sama vem, da se morem učit (izpitno obdobje pa to)... pa res nisem mela namena bit dolgo... sam je pač prišlo do tega, da je bla ura pol 5 (onadva sta prišla iz poroke, mene pa ni blo doma), me kličeta kje sem, če prideta po mene... če je vse vredu... (vse lepo in prav) povem da ni nič narobe, da bom v kaki uri doma... da res ni treba hodit po mene, da je res vse super... tega da se v tistem trenutku na vlko lupčkam, jima glih nisem mogla rečt ... mi vržeta slušalko dol...
čez 5 minut spet, naj bom čez 5 min doma... itd. itd...
ko sem rekla da sem stara skor 20 (še dobra dva tedna mi manjkata) in bom že prišla... je bil to višek nesramnosti... če omenim samo to,da je moja mami bla v takih letih že poročena pa mela otroka... spet prekinjen klic...
pa čez 5 min še enkrat... ja pridem domov... sam ne še takoj... bom že... (verjetno si predstavljate, da bi v tistem trenutku telefon najraje zabrisala v bližnjo reko, ker je bil grozno moteč) spet slušalka dol.. čez čas še enkrat... tokrat po pomoti, ko sem iskala telefon v torbici prekinem... takoj pokličem nazaj, ampak se mi nista več javila...
pa sem se js mulala... prišla domov ob 6h... pač mi je pasalo bit s tipom... zjutraj, ko sem se hotla pogovorit, pozdravim.... od njiju nič... tišina... ok pa sem šla v sobo... pri kosilu mučna tišina. nobene besede. sreča sem šla popoldan v lj. cel teden mrk. ponavadi se z mami slišima skoraj vsak dan...pridem v petek domov... še vedno na ignor...
pol smo se usedli... pa sta mi rekla, da sem zgubla vso zaupanje. (ker sem prišla ob 6h domov???) da sem ju prizadela. u glavnem itak sem bla js največja bič. ko sem rekla, da sma se s tipom končno usedla, pa par stvari dorekla. je blo pa še hujš... češ, a on je zdej bolj pomemben, od tega kar se mi zmenimo (nič se nismo zmenli... sam dobila sem nasvet, naj ne bom predolgo, da bom mela nedeljo). drugače, tega fanta nimata neki ful rada, ker enkrat, ko sma bla uzuni, je mal preveč spil, pa sem ga mogla nekot spravit domov... pa je tut dolgo trajalo... pa še ko je šel mimo ni pozdravil mojga fotra... in zato je v njunih očeh najhujši človek... in jima ni jasno kako se lahko sploh družim z njim...

po pogovoru nam je uspelo spregovoriti par besed... ampak se vidi, da mi grozno zamerita...

kaj za vraga naj nardim... povedat, pravga razloga zakaj sem bla pozna jima ne morem. verjamem, da bi me vsaj mama potem mogoče malo bolj razumela. ampak se mi zdi, da to ni njuna stvar. bo mogoče kasneje, če se bo razvilo kej bol resnega. sam tale tišina me ubija...
nikoli nismo bili neki hudi zavezniki, pa se ogromno pogovarjali... sam vseeno, sta mi bla starša, pa js njuna hči. kar pa zadnji teden nimam občutka. kot da bi bili tujci... in to zaradi tega ker sem prišla pri 20. letih ob 6h domov...

[*zeljka*]

jz bi trmarla do konca, prou se jima pa ni treba pogovarjat. povedala si v čem je stvar in konc, ne jima dajat vtisa da se počutš krivo...se bota že pomirila...

[Roberta R.]

mogoče je blo narobe ker nisi poklicala, da boš prišla pozno domov? js vsakič ko sem imela probleme, ko nisem bla pravočasno doma, je blo zato, ker nisem poklicala in povedala da bom zamudila uro, ali prišla kasnej kot sm rekla.. pač starše skrbi.. čeprou glede na to, da si se javla in povedala da je vse ok.. nevem v čem je problem.. ti morata onedva povedat, kaj ju muči..

[Bittersweet]

ja priznam, da sem zaj*** ko nisem poklicala, da bom pozna (oz zgodnja... ker je blo že svetlo)... sam takrat res nisem na tastare študirala... pač glede na to, da sem rekla da je vse vredu... in da pridem... ne vem kaj delata tako paniko... zdej se je mami odločla, da mi ne bo več likala... češ, sj si stara 20, boš že sama... ja priznam, da bi si lahko sama... samo če še za brata pri 25 letih lika srajce, ki ji vzamejo 10x več časa, kot moje dvojne kavbojke pa nekaj majic na teden...


mal ju mam na sumu, da sta dejansko ljubosumna na tipa, in ju je strah da me bota "zgubila" zarad njega... ker sem bla do zdej skos sam njuna... na tak način me bota res zgubila... pa ne zarad tipa, ampak zarad njunga obnašanja...

[Libido.]

evo, jst mam tudi eno "težavico" s starši ... anmreč, nikoli se nismo preveč dobro razumeli .. še posebej z mamo se nisem .. ko sva bila z bratom mlajša, sva bila velikokrat tepena, tudi za kakšno malenkost eden od razlogov, da sm se odločla za srednjo šolo v ljubljani je bil tudi ta, da grem čim dlje od doma ... sovražla sem vikende, ker smo se ves čas kregali, komaj sem stopla skozi vrata že sm poslušala kričanje, ponavadi za brezveze .. z mamine strani .. ne da se mi kregat z njo, ker mi je brezveze .. brat (eno leto mlajši) ji vedno odgovarja, kriči na njo, sploh dela kar hoče pa mu noben nič ne reče ... ven gre kadar mu zapaše, pride lih tako kadar hoče, ne pove kje je .. jst rečem da se grem rolat in da bom doma približno ko se stemni .. pridem ob 10h in takoj poslušam kričanje kaj mi ni jasno, kje sm bla tolko časa itd. .. sploh so glede tega z mano vedno strožji kot z bratom .. no, to sem še nekako prenašala, ampak zadnjič me je pa res primlo da bi pobrala stvari in rekla 'adijo, vi niste več moja familja' .. prinesla sm domov spričevalo .. tri popravne ... sej so vedli da bojo ... in okej, zajebala sem šolo letos, ampak vseeno se mi zdi da sta pretiravala - mislim, da ti mama reče da ji je žal, da te ni večkrat pretepala in da ti fotr reče da se pejt obesit, ker je to itak edina koristna stvar ki jo lahko nardiš? .. ne, me sploh ne zanima, če sta bla v tistem trenutku jezna, svojemu otroku pač ne moreš rečt da je nekoristen in naj se gre ubit! .. naslednji dan sta se spet normalno pogovarjala z mano, kot da ne bi blo nič, tako kot vsakič po prepiru .. ampak jst vseeno ne bom mogla nikoli pozabit tistih besed

[rdeče vrtnice]

ojoj punca stara si 20 let!že 2 let si polnoletna...in on še kar tako.
drugače se more enostavno sprjaznt da punce morjo imet fante ane...bi rekla če bi ti bila stara 14 let ne pa ko si 20 let!
pogovori se z mamo in povej situavcijo kaj te moti in to...pripelji ga domov in enostavno ga bo mogu fotr sprejet ane...

[~NIA~]

)

[*frisko*]

ne, me sploh ne zanima, če sta bla v tistem trenutku jezna, svojemu otroku pač ne moreš rečt da je nekoristen in naj se gre ubit! .. naslednji dan sta se spet normalno pogovarjala z mano, kot da ne bi blo nič, tako kot vsakič po prepiru .. ampak jst vseeno ne bom mogla nikoli pozabit tistih besed

ja lahko rečejo starši, tut men sta to trobla naprej in nazaj celo srednjo šolo (nasplođšno podobna situacija kot pri tebi.. šla v internat, da nism bla doma, doma se nikol normalno pogovarjal, brat vse lahko in je najboljši, jaz vse kar naredim, naredim narobe..). itak, da bolijo take besede, ampak brezveze si jih je pa nevem kako jemat k srcu. to rečeta v navalu jeze, navsezadnje te mata itak rada, sj sta tvoja starša. samo pač ne delaš in ne obnašaš se po njunih pričakovanjih. pr men najbl pali to, da sm tih, poslušam, kaj mi mata za povedat in grem od doma za kšn dan. sj pol že dobivam smse... kje si, nism tko misnla, prid domov, pogrešava pa rada te mava... kokrkol pa obrneš situacijo in si jo ogleduješ, pa niso krivi samo starši. jst se čist zavedam, da sem bla težavna najstnica in še zdj včasih mam kšne svoje fore.. toj pač nalga otrok, da kravžlajo živce staršem, kako pa pol starši to sprejemajo in na nkakšen način odreagirajo na določene stvari, je pa čist odvisn... uglavnm, ne se preveč sekirat, ker v odnosih ste (vrjetn) že tolk delč, da čist se ne boste nikol več razumel (tut mi se ne), tolk časa še zdrž doma, kj pomagej, bod človeška in čim mnaj uporniška, ko pa boš mela možnost (svoj vir dohodkov, stanovanje.. ne mislm s tem, da b pobegnla kr nekam brez vsega) pa pejt od doma

[uniqueee]

ja no.. jaz mam podoben problem z mojim očetom.. samo ni taaak hudo, kot pri tebi.
sicer sem stara šele 17, samo vseeno: malo me pusti ven, bok ne daj, da bi bla dalje ko do 9ih zunaj,.. itd.
saj ga razumem. skrbi ga, da bi se mi kaj zgodilo. pa to.
1x me je zaloto pr laganju in te sn mela taaak grozno vest (sej drugače ne lažem, pa prikrivam, samo te je pač slučajno naneslo, da sem mogla..) . un potem mi je reko, da ma rajše, da mu povem resnico(kakršnakoli je), kot pa da mu lažem, pa prikrivam stvari.
zato pa sem se odločla mu povedat, kak je na stvari z mano pa mojim(samo step by step, ne vsega naenkrat, da nebo še kje kaj hujšega..). vem, da mu nebo všeč, pa da mi ma pravico še več izodov prepovedat, samo meni se zdi, da je najbolše, da lepo razčistim z njim, mu povem, kaj mi na duši leži, pa je to to. kak se bo odzval ? samo bog vee. lahko, da bo popustil, lahko, da mi celo prepove stike z tipom(kr ga pač ne mara, nevem zakaj..). samo tega si pa nem pustila nee.

do določene meje majo starši pravico prepovedovat, postavljat meje(sej pa so starši, pa gledajo, da bo šlo otrokom najlepše.) samo so nekatere stvari, pri katerih nimajo kaj za prepovedovat in to je: če lahko mamo pubece al ne. mislim, halo?! če ga mam rada, pa ni kriminalec, alpa serijski morilec, kje je point, da mi ga prepovejo videvat.

[Bittersweet]

evo, se spet mal oglašam...
zdej sta se mal pomirila... mama me sam še heca, če grem kam... tut če grem RES sama na sprehod, mi nekot ne verjame
mah ne morem ga prpelat domov, ko dejansko nisma skupi... pač bluzima... nič resnega še... se mal pogovarjama v tej smeri... sam so zdele izpiti... pa sma rekla, da probama zdej ko bo vsega konc... mah sem mal skeptična, da bo kej ratalo sam vseen... itak se ne gre sam za tega tipa... na splošno ju je preveč strah za mene... nisem smela prit domov s taksijem, ko sem bla uzuni, nisem smela it peš... vedno nujno kdo po mene(predn sem mela izpit), da se mi ne bi kej nardilo. mata mal sfaljeno filozofijo, da bi mogla bit zavita v vato. pa doma v varnem gnezdu... po moje se bota počasi sprjaznala tut s tem, da že znam letet... pa da bom enkrat za skos odletela, ne sam čez tedn v lj...

[p!ka]

Libido.
Vem kako se počutiš. Pr ns je podobna situacija. Kr neki se upalista in pol se lotista piz*it na use 3 ( mam še 2 brata ). Sm tudi jz doskrat slišala, da zakaj sploh hodim med vikendi domou, ker itak nisem koristna itd., v navalih največje jeze pa tudi da nisem vredna, da diham. Letos prinesem domou spričevalo: ODLIČNA ( edina v razredu oz. ne vem če je še eni punci ratalo). In kaj dobim ? O super, da si pršla spet v normalo. ( Sam 2 leti v celem mojem šolanju OŠ in SŠ sem bla prav dobra )
In to samo požiram in jočem in razmišljamo o tem kako ne fer je to do mene, do bratov. Zastopim, da sta jezna, sam loh bi pomislila kaj govorista. Al pa ko bi se pol usaj opravičla. Ampak ne.
In taka ratavam tudi jz. In tega me je strah. Se trudim, da ne delam tega ampak je težko, ker doma se naučiš dosti stvari.
In predlagam ti edino to, da to njuno napako ne ponavljaš na svojih otrokih. In da ne pustiš, da te prizadane.
Jaz ne bom več.

[jagoda-malina]

Ne bom brala vsega tega tukaj, ampak odgovorila bi na uvodno vprašanje.
Kot prvo pa ti svetujem, da se v bodoče bolj trudiš pri pisanju, ker si očitno nepismena.
Torej je problem tega, da te oče nikamor ne pusti s fantom mogoče šola?
A te ne pusti ven samo s fantom, ali tudi s kolegicami ne? Kaj ti navede kot razlog zakaj ne smeš ven? Najbrž en problem je, samo ne vem ali v tebi ali v njemu? Stara si sicer dovolj, da bi imela fanta, je pa res, da živiš še doma in najbrž ne bo moralo biti vse po tvoje.

[p!ka]

Ne bom brala vsega tega tukaj, ampak odgovorila bi na uvodno vprašanje.
Kot prvo pa ti svetujem, da se v bodoče bolj trudiš pri pisanju, ker si očitno nepismena.
Torej je problem tega, da te oče nikamor ne pusti s fantom mogoče šola?
A te ne pusti ven samo s fantom, ali tudi s kolegicami ne? Kaj ti navede kot razlog zakaj ne smeš ven? Najbrž en problem je, samo ne vem ali v tebi ali v njemu? Stara si sicer dovolj, da bi imela fanta, je pa res, da živiš še doma in najbrž ne bo moralo biti vse po tvoje.

Kej posebnega kar te je tolko zmotlo, da kr napadaš ljudi, da so nepismeni ?! Če bi bla nepismena ne bi znala pisat! Drugač pa mislm, da je dovolj jasno napisano, da se da razumet in je blo čist odveč tako komentiranje.