Vse vam bom po pravici povedala, zato me prosim ne obsojajte preveč, ker trenutno bolj potrebujem tolažbo in nasvete, kot pa obrekanja... Problem je v tem, da nimam nobenga, ki bi mu lahko povedala in ga povprašala za nasvet. Da kr na začetku pojasnim.. prijateljic nimam že od 2.letnika sš, ker je moja bivša najboljša prijateljica cel razred obrnala proti men(mogoče razumljivo, ker se je njen "bivši"(če bi lahk temu tak rekl, ker sploh nista mela resne zveze) odloču za mene - si predstavlate, da MOŠKI noče spat s svojo punco, ker je tak noro zaljubjen u drugo(mene))...no, hočem povedat, da ji nisem tipa spelala, ker sm mu bla všeč že pred njo in se je prisilu za to zvezo, da bi lahk bil v moji bližini. In tud najino prijatelstvo se je končal že v osnovni šoli, tak da je blo verjetn maščevanje za nazaj. Med tem časom, namreč že od začetka prvega letnika sem bla skup z njegovim sošolcem... Ok, da ne bom predolga(ker ful rada govorim, pa že tak nimam nobenga in bi vam rada tud še velik povedala 
)
S tem njegovim sošolcem sma bla skup 2,5 leti, z NJIM pa najboljša prjatla...vse sma si zaupala, en drugmu pomagala zard težav pri zvezah..si svetovala, vedno pogosteje sma se pogovarjala po telefonu do jutra...se zajbavala in skupi jokala..kot pač to počnejo najboljši prijatli! Sam problem je nastal, ko sma ugotovila, da sma si en drugmu všeč! On je kr kmal lahk prekinu svojo zvezo(kot sm že povedala, ni bla resna), pr men je blo pa zlo težk...s tem fantom(sošolcem) sem prvič spala, ubistvu je bla to moja prva resna zveza in ni blo kr tko... ampak ljubezen do NJEGA se je ful razvila in bla noro močna! NIKOL onga nisem varala z njim, zvedu je pa itak, ka se dogaja med nama... no, in tak sem mu pred skor dvemi leti dala konc! Morm povedat, da je blo res peklensko...vsi so me zasovrazl, tud njemu ni blo lahko, halo sj je bil še kr z njim v razredu! Ampak za ljubezen potrpis..od 2.2.2007 sma bla uradno skupi in se mela res noro. Za mene je bil pač drugi resen fant, ampak sem pr njemu prvič začutla take občutke, on je pa prvič spal z mano. Poleti je sou zraven na maturantskega(aja, on je takrat končal šolo - zj je star 20, jz pa 18), uzivala sma v tem, da se mava, vse je blo sanjsko!! Do oktobra...vpisal se je na višjo u mb, sam ni se preselil gor, temveč vsak dan vozil(njegovi starši me na primer tud zard tega krivijo, kao da se je sam zard mene fural, pa ni res, ker sta si s kolegom preračunala, da je cenej) Velik bolj se je začel družit s kolegi in ker je gostinc je večkrat kje delal(npr. na viktorjih) in hodil na tekmovanja! Jz mu vse ful privoščim, kar sem mu tud povedala, sam pač(ker sem take narave, da me skrbi za druge) me je vedno skrbel, če je vredu,kdaj pa kok bo pršu domov. Kot sm že na forumu brala, vas velik meni, da se to ne dela, ampak jz vam zagotavljam, da ga nisem preverjala in me je res vedno skrbel, kak je, ker ga neskončno ljubim. Sploh pa ne vem, zaka je nekomu težk povedat, da je vse ok, da se partnerju ni treba sekirat, če ga enkrat vprašaš, ker mu nisem pisala vsake 5min! Pa dobr, to da je zj gor hodu v šolo še ni blo najhujš, dokler nisem jz zard tega začela izostajat iz šole, ker je mel večkrat popoldne šolo in sm hotla bit zu3 z njim! Vem, grozna napaka..ampak ni bil on sploh glavni krivec, sam razlog za izgovor, najbolj me je mučl, da me v razredu ni noben maru in so me vsi zajbaval s profesorji vred! Bote rekl, da se da tud to uredit, greš k ravnateljci, če kj ni blo fer...sam se vam ne zdi, da ne moreš nič dosežit, če so vsi proti teb in nimaš ene priče?!To sm tud doma probala razložit, pa sta zj kr dojela... No, zard izostankov nisem mogla na maturo in sem se odločla, da zadevo končam izredno! Tak da mi oktobra pa do februarja držte pesti, da vsaj to nrdim... Tak da zj ostane sam ta problem s fantom! Zard vseh težav in živcev sm padla v globoko depresijo in se začela rezat..no, tud samomor sem že poskusla, sam verjetn nimam jajc, ker sem drgač bolj nežno bitje in fora je! da znam vsem ljudem okol sebe pomagat, sam seb ne! Prav socialna delavka v šoli mi je rekla, da bi lahk bla celo psihologinja in fant mi je tud vedn naprej metal, da kok sem znala njemu takrat pomagat in mu svetovat, sebe pa zj tak poškodujem! Sj ne rečem, da mi ni hotu kdaj preprečit, pa vedno je tud govoru, nj neham...tisti ko to delate, vete da ne zadostuje, če sam govoriš! Ok, iz tega sem se tud nekok izkopala, včasih se ob res hudi težavi še zgodi(na primer zj..), ampak se poskusim pozdravit!
Povedat morm, da sva se z mamico pred 8leti preselile iz Nemčije v Slovenijo in je ati ostal gor! Sem edinka in zlo trmasta, mami me je težk vzgajala sama, ko je pa ati pršu pred 2leti je mislu, da mi bo lahk kr ukazval! Vsi so povedal, da to ne gre kr tak, če 6let nisi živel skup in se sam na vsak mesec vidu! Itak so bli problemi, že od nekdaj je ati kričal na naju in zlo rad tud zmerja! No zard vsega tega, sem se tud jz kdaj sporekla z mamico(sj pravjo, da se od staršev učiš) pa verjemte, da mi je ful žal, da je blo velikrat tak, ker jo mam neskončn rada in ji je blo težk, ko sva ble same! Ona ve, da mi je hudo zard tega in mi je oprostila, ji pa še večkrat ko sem jezna rečem kako besedo...kar nočem in se trudim, da ji ne bi nikol več! Fant je seveda to kdaj slišu in da vam povem že končn glavni problem........ pred 2mesci mi je dal konc!!
Njegovi razlogi:
1.ker se z mamico kregam
2.ker mu gre na živce, da hočm vedno vedit, kje je in ka dela
3.ker sploh sam ne ve točn zakaj, ampak trenutno pač noče met punce
4.pa me ma še vseen rad in sma lahk spet najboljša prjatla, kot takrat(haloooo!!
)
Ok, to je zgodba do zdj... sorry, ko sm tak dolga..upam, da se vam bo sploh lubl brat, sam zle mi je že kr mal lažji, ko sem se izpovedala!
Moje mnenje je, da razlogi držijo samo deloma oziroma niso tako tehtni, da daš osebi, ki jo maš še rad in si tolk doživel z njo, kr konec...
Men osebno največji razlog je njegova sestra! Dobesedno sovražim jo, ker me ona tud nikol ni marala in verjamem, da je mela prste vmes pri njegovi odločitvi. Je namreč 12let starejša in že vedno jo je mel ful rad in se obračal s težavam na njo - pač starejša zaščitniška sestra!
Drugi pa kolegi, ki nimajo punc! Že ko sm vprašala enga kolega in mamico, če je možn, da zard kolegov nočeš met punce, sta oba odgovorila, da je!
Že dva mesca se trudim, da bi ga prepričala, da bi bil spet z mano! Zju3 ko je spal, sem na skrivaj prišla k njemu(oma mi je odprla) in mu posula pot od njegove sobe do dnevne s cvetovi, kjer sem ga čakala v šrčku iz sveč, s srčkom nalepljenem z najinimi slikami v roki. Ko je pršu do mene, se je čist raznežil, me objel in božu! Drug dan se je pa delu, kot da ni blo nč! Tud v powerpointu sem mu naredla zgodbico s slikami in zraven predvajala glasbo "noro se ujameva". Vsakič se je obnašu, kot da bi hotu bit z mano, drug dan pa kot da me sovraži! Že tri tedne tud sexama... In v petek sma se skupi odpelala v nemčijo na poroko moje sestrične. 4 noči sma spala v isti postli, objemu me je in božu, seveda sma se dala dol...še med potjo nazaj, mi je govoru biba, lubika in mel roko na moji nogi! Bum, ko sma u torek ponoč pršla nazaj, mi ni reku naj prespim pr njem(ker so moji starši še ostal gor), obnašu se je totalno mim...ampak celo povabu me je na kosilo, da ne bi bla sama doma in sem ostala do večera! Zard nekega dogodka je pršla cela njegova družina, tudi sestra! in dokler nisem šla me še pogledu ni!!!! Ko nisem mogla več, ker so mi že solze tekle, je šou z mano do avta in reku sam lepo spi, se kj piševa in lahko noč! Pa sm ga itak vprašala, če me ne bo vsaj objel, in je to pol naredu...jz sem se vsa objokana odpelala domov in zato zj dans to pišem!
Oprostite, da sem bla tak dolga, se vam pa že vnaprej zahvaljujem, ker mi je res mal lažji pri srcu! Premislte celo zgodbo in razloge(tako moje in njegove za dejanja) in mi prosim pomagajte! Ljubim ga neskončno... nočem ga zgubit zard drugih, ki nama ne privoščijo ljubezen, ker čutim, da mu je težk in ne ravna čist po svoje! Če ste pa presodl, da se je čist sam tak odloču in si ne bo premislu, mi prosim nujno povejte, kak se nj "odljubim", ker jz mislim, da ne bom mogla! Tud če pravte, kolk je še tipov in da me pravi čaka, se men zdi brezsmiselno menjavat tipe in sprobavat, ker ne poznam para, ki se niti enkrat ne skrega! Zakaj ne bi poskusl odpravit take težave in kompromise sklepat, še posebi, če maš nekoga res rad?! Pač je to moja teorija.... uglavnem, pomagite kakorkol!
HVALA!
.
.
no,mene pa zanima...A si nisi v tem času,ko si se skregala z bf, našla nobene prijateljice? Poznane so mi zgodbe,da se skregaš z bf, da ona naščuva razred proti tebi... ampak slej ko prej najdeš neko X osebo,ki je prej še nisi poznal,in se z njim spoprijateljiš. vem,da to ni lahko,ampak se da.
