
Ok, zdj pa moje izpričanje moje duše.
Eni se počutijo super, če imajo ob sebi partnerja, drugi ne., Eni želijo določeno obdobje (do nekega leta) noret, uživat, izkoristit, ko se drugi bolano oklepajo določenih oseb.
Jaz sem se sama odločila za to, da bom imela f** frende. Nihče me v to ni prisilo, nisem šla v to zaradi nekega razočaranja ipd.
Za sabo imam (pre)več zvez. In z nubenim nisem zdržala dolgo časa, ker sem se pač naveličala. In zatorej, zakaj bi se silila v nekaj, če (kot kaže) nisem za to?
V tem ne pogrešam nič (romantiko, pozornost, skupno druženje, pogovore ipd). Partner mi ne manka, ker imam sama vse kar želim.
Tako da... Jaz ne pogrešam nič, vendar pa sem (kot kaže) tudi drugačen tip človeka kot večina uporabnic na tem forumu.
Ampak vsakemu svoje, saj meni je čisto ql videt poleti zalubljen parček ko se šetam po kaki obali... Ampak tudi ko jih vidim, ne začutim želje, da bi bla na njihovem mestu.
Enostavno mi je fenomenalno tak kak je.