S fantom sva šla narazen zaradi nevšečnosti pred tremi tedni. ker se je vse zgodilo tako nenadoma sem se še hotela pogovoriti,saj ga resnično ljubim. Sprva sem se odmaknila k staršem da bi malo prišel k sebi in s tem sem mu hotela dati vedeti da pač ga postavljam pred določena dejstva kaj mu več pomeni. vedno ko sva se hotela pogovoriti sva se skregala. Sama sem človek ki nima mirne vesti dokler računi niso čisti,zato sem mu poslala par sms sporočil,ki pa so bila ignorirana z njegove strani. ko sem pred dnevi prišla še po stale stvari ki jih imam v prej najinem stanovanju in ko sem pakirala v koček se je začel blazno jokat,bilo mu je hudo. Hotel se je pogovorit. Vsedla sem se zraven njega in si povedala vse kar je šlo in razčistila marsikaj. Bilo mi je lažje. Rekel mi je da me še vedno ljubi in da se mu zdi da sem ženska ki jo hoče za vse življenje,vendar je zmeden in rabi čas..zato bo najboljše da živiva vsak ločeno in lahko imava stike. jaz sem rekla da nebi mogla z njim na pijačo ker bi še vedno nekaj čutla in bi mi ga bilo grozno samo gledat..pa je rekel da se ravno tako lahko lupčkama,izkazujema pozornost in držima za roke..vendar da si urediva življenje pa pol s5 skup pridema.Po teh besedah me je šokiral in sem planla v jok kot mali otrok..ni me šlo zaustavit,ker pač ne morem verjet da nekdo ki si mu dal vse,ga ljubiš bolj kot vse,si se žrtvoval,sanjal o prihodnosti..da ti naenkrat speče kaj takega. Ko me je peljal domov me je objel in poljubil ter rekel ljubim te,jaz pa sem kr šla iz avta.
rekel je da se slišiva in videlo se mu je da mu je hudo.Kaj naj naredim? Ljubim ga,vendar ne morem ga čakati....sej sem mu povedala da ga hočem celega al pa nič...on je človek ki rabi svobodo...koliko sem ga razumela se zaveda da sem dobra,poštena ter da ga nebi preverala,da ga mam fuuuuul rada ter se lahko zanese name in bi me rad obdržal,vendar bi rad uresničil vse xilje,užival v življenju...?beden izgovor.da ga je strah se še 1x spustit v vezo z nama ker se boji da bo isto..jaz sem rekla da je mene tut strah vendar bom dala vse od sebe ker ga ljubim,ampak ne pomaga.mogoče sem mu pa preveč pokazala kako ga ljubim in misli da lahko dela en čas kar hoče,ker se bo potem tak lahko vrnil k meni.kaj vi mislite?zatrdil da nima druge,da ni zmeden ker bi se rad zgonil.po eni strani ga razumem po drugi pa ne,ker po moje vsak človek bi odreagiral na tak način ko sem jaz.al pa se je ohladilo do mene čustvo,čeprav zanika... 
rekla sem da pač sprejemam odločitev in da ga bom pustila pri miru.
. Bi razumela to kot nekaj, kar je potrebno obnovit in v bistvu it čisto od začetka 
Zanimivo razmišljanje po eni strani no... Sicer meni tuje, ampak ok, vsak človek ma svoje ne.
. Ma ne vem, za to bi mogo bit pa neki vredn. Saj mi je blo hudo, ko sma šla narazn (čeprav sem si tega želela, pa tut rekla sem mu to 